Kako vzgojiti ustvarjalnega otroka (in ne ambicioznega robota)?

Ko pogovor nanese na besedo ustvarjalnost, si večina ljudi pod to besedo predstavlja risanje, ples, glasbo in podobne umetnostne aktivnosti. Ustvarjalnost pa v resnici seže veliko dlje od papirja in barvic, pravzaprav se dotika velikega dela naših življenj, čeprav se tega morda ne zavedamo.

Ustvarjalnost, ali današnja, bolj moderna in popularna beseda, ki izhaja iz tujega jezika – kreativa, ima pomembno vlogo v naših življenjih in dandanašnjem svetu. Ustvarjalnost je povod vsem izumom, izdelkom, delom, dosežkom in napredkom. Zdi se, da šole in izobraževalne ustanove ter tudi starši in skrbniki nezavedno zavirajo, da bi se ustvarjalnost pri otrocih razvila v vsej svoji veličini, saj so šolski sistemi in načrti zasičeni s podatki in znanjem in s tem rastejo današnje generacije, v resnici pa le malo otrok odraste v genija. Ne učimo jih iznajdljivosti, temveč jih pretirano zasičimo z vekomaj ponavljajočimi se nalogami in pravili.

Moč iznajdljivosti, da se naučimo česa novega, je spodnesla navada, da počnemo stare navade, ker le tako znamo opraviti naloge in to prenašamo tudi na otroke. Nagrajeni so tisti, ki prej osvojijo že vsem znan sistem in ne tisti, ki se sami spomnijo nečesa novega, drugačnega, se jim morda utre nova ideja in znajo razmišljati izven okvirjev. Če v testu ni podatka, ki je dobesedno naveden iz učbenika, potem je odgovor pač napačen. Drugi vidiki pogleda so napačni. Naša družba dandanes stremi k temu, da se otrok ne spodbuja k svoji miselnosti, ustvarjalnost in iznajdljivosti, oz. to počnemo premalo.

Pravila, ki jih postavljamo, so tista, katerim otrok sledi od malih nog. Pravila, ki striktno določajo obnašanje in s tem jasno orišejo meje svobode izražanja, razmišljanja in jim zmanjša prostor, ki ga potrebujejo, da bi se lahko razvili. V neki raziskavi so primerjali družine zelo ustvarjalnih otrok s tistimi, ki so bili manj ustvarjalni in raziskava je potrdila, da je največja razlika tičala v tem, koliko pravil je bilo dodeljenih otroku. Manj ustvarjalni otroci so povprečno sledili 6-im pravilom, vključujoč domačo nalogo, uro odhoda v posteljo in podobno. Bolj ustvarjalni otroci so imeli povprečno eno pravilo. To pravilo je imelo poudarek na moralnih vrednotah, bolj kot točno določenim pravilom.

Pustite otrokom, da razvijejo svoje lastne vrednote, namesto tega, da jim jih položite na pladnju – tu nastane razlika med tem, ali je otrok ustvarjalen in zna razmišljati izven okvirjev ali ne. Red vseeno mora biti in seveda so pravila nujno potrebna, da celotna družba deluje, a moramo priznati, da je dandanes že kar nekaj pravil zastarelih. Pravila so dodeljena tam, kjer šepata etika in morala, kar pomeni, da bi moral biti poudarek na temu, da razvijemo svojo lastno presojo, ki temelji na etiki in morali, namesto, da se držimo zasidranih idej in pravil, ki so zastarana in sodijo v zgodovino.

Največja nočna mora za otroka je, če jih starši silijo v aktivnosti, ki niso zanje in s tem zatirajo njihov ustarjalni um. Vsem staršem uspešnim otrok (vrhunskih glasbenikov in športnikov, znanstvenikov ali umetnikov) je skupno to, da nikoli niso sanjali o tem, da bi vzgojili super otroka ali k temu namerno stremeli. Vse kar so storili je to – da so naravno reagirali na motivacijo in veselje do dejavnosti, ki jo je otrok pokazal, in so jih pri tem enostavno podpirali – kar je vsekakor bolj pravilno.

Ustvarjalen človek ne potrebuje nikakršnega elitnega treninga ali izobraževanja v tem, kar radi počno. Potrebujejo le svoj prostor in podporo bližnjih. Potrebujejo mir, da lahko počno to, kar jih veseli in v čemer so dobri. Z drugimi besedami – starši, ne morete sprogramirati svojih otrok, da bi postali ustvarjalni. Ne smete jih siliti, da bodo uspešni, saj bodo v tem primeru postali le ambiciozni roboti, ki ne bodo kaj dosti mislili s svojo glavo. Uspešni bodo takrat, ko bodo v svoje delo ali aktivnost vnesli svojo pristno željo in motivacijo.

Pustite otroku, da počne, kar si zares želi, saj je to ključ, da se otrok lahko zares izrazi in da ustvarjalnost zacveti. Nekateri največji umi 21. stoletja so bili v šolah zelo neuspešni in so bili po mnenju institucij  in drugih merilih pravzaprav zelo slabi učenci, še posebej v predmetih, v katerih so kasneje recimo izumili kaj novega. Ker so to delali z ljubeznijo in veseljem, so prišli do dobrega rezultata.

Na vas je, ali boste vzgojili svojega otroka tako, da bo znal razmišljati s svojo glavo in blestel v tem, kar rad počne, ali bo le eden izmed mnogih ovc v čredi, kjer se bo izgubil. Svet stoji na mladih, zatov vzgojite kreativnega otroka in ne ambicioznega robota!