Jemanje antidepresivov povzroči vrnitev depresije

… dvakrat več možnosti za ponavljanje epizod hude depresije v primerjavi s tistimi, ki jih niso jemali. Meta analiza je pokazala, da imajo ljudje, ki niso jemali antidepresivov, 25 % možnosti za ponovitev, tisti, ki so jih jemali in nato prenehali, pa 42 % ali več.

​​​​Vodja raziskave evolucijski psiholog Paul Andrews in njegovi kolegi so preučili predhodne raziskave, da bi primerjali rezultate pacientov, ki so jemali antidepresive in pacientov, ki jih niso in so jemali placebo. Analizirali so raziskave pacientov, ki so jemali antidepresive in so nato začeli jemati placebo, raziskave pacientov, ki so ves čas jemali placebo in raziskave pacientov, ki so jemali antidepresive ves čas.

PREBERITE TUDI: Stranski učinki antidepresivov hujši kot so priznavali doslej

Ugotovili so, da ‘zdravila’ proti depresiji zmotijo naravno samoregulacijo serotonina in ostalih nevrotransmitorjev in da možgani po prenehanju jemanja reagirajo tako, da ob odvzemu ‘zdravila’ pretirano korigirajo neravnovesje in rezultat je nova depresija.

Sicer obstaja več vrst antidepresivov, a vsi delujejo tako, da vplivajo na naravne mehanizme regulacije v možganih, ki po ugotovitvah prof. Andrewsa delujejo kot obremenitev. Možgani se temu naravno upirajo in ko se preneha z jemanjem antidepresivov, to deluje kot odstranitev obremenitve, zaradi česar možgani ob tem toliko bolj intenzivno reagirajo in pride do še hujše depresije, kot jo je pacient imel pred začetkom jemanja. Da se ponovno uravnovesijo, pa traja nekaj časa.

“Ugotovili smo, da bolj, kot te kemikalije vplivajo na serotonin in ostale nevrotransmitorje v možganih, večja je nevarnost ponovitve depresije in v še hujši obliki. Vse te kemikalije delujejo le tako, da zmanjšajo simptome in še to le do neke mere in za določeno dobo. Problem je v tem, kaj se zgodi dolgoročno. Rezultati preučitve raziskav so pokazali, da ko hoče pacient prenehati, se bo depresija vrnila, kar lahko ljudi ohranja v začaranem krogu, ko morajo nadaljevati z jemanjem antidepresivov, da preprečijo povrnitev simptomov,” je povedal profesor Andrews.

PREBERITE TUDI: 12 načinov za naravno zdravljenje depresije

Prof. Andrews pa verjame tudi, da je depresija naravno in lahko tudi koristno – četudi boleče – stanje, v katerem se možgani soočajo s stresom: “Veliko je debat o tem, ali je depresija res bolezen oz. motnja, v kar verjame večina zdravnikov, ali je le stanje, ki je lahko koristno.”

Preučitev raziskav je pokazala tudi, da več kot 40 % ljudi tekom življenja doživi hujšo obliko depresije. Najhujše depresije povzročijo travmatični življenjski dogodki kot je smrt bližnjega, konec dlje časa trajajočega razmerja, izguba zaposlitve in podobno. Profesor Andrews pravi, da možgani nekako otopijo ostale funkcije telesa kot so apetit, poželenje, spanje in želja po druženju, da se lahko soočijo s stresnim dogodkom in ga ‘predelajo’.

Tako, kot telo uporabi vročino, da se bori proti infekciji, možgani uporabijo depresijo, da se borijo proti hujšemu stresu. “Seveda pa niso vsi primeri enaki in hudi primeri lahko pridejo do točke, kjer depresija ni več koristna,” je še poudaril.

PREBERITE TUDI: Z LSD in ecstasy do višje stopnje zavesti, ozdravljenja depresije, PTSD in še več