'Ghosting' ali 'izginjenje': ko izgine kot duh
Nasprotje ljubezni ni sovraštvo, temveč brezbrižnost, ignoranca. Pojav, ki ga v angleško govorečem svetu imenujejo 'ghosting', bi lahko prevedli v 'izginjenje'; naši južni bratje pa bi verjetno rekli 'uzela ga magla'. Pomeni pa, da je oseba izginila kot duh.
Za kaj gre? Za tiste, ki za ta termin še niste slišali, najprej razlaga: ko spoznate nekoga, ki vam daje vtis, da mu je mar za vas, najsi gre za prijatelja ali (potencialnega) partnerja, pa nenadoma preprosto izgine iz vašega življenja brez kakršnegakoli pojasnila ali razlage.
Nobenega pogovora; nobenega telefonskega klica; nobenega sporočila. 'Izginjenje' sicer ni nov pojav, se je pa z dobo socialnih omrežij, ko se večina bolj druži preko interneta kot iz oči v oči in z generacijo milenijcev (oz. posledico permisivne vzgoje), ki je nadpovprečno narcisoidna in manj empatična, dodobra razmahnil. In medtem, ko je bilo to nekoč nekaj nečastnega, je dandanes skorajda navada. A naj to nikar ne zavede – zato, če nekaj počnejo vsi, še ne pomeni, da je prav.
Po nekaterih podatkih naj bi izginjenje doživelo že okoli 50 odstotkov ljudi, približno enak odstotek pa ga je tudi naredilo. In čeprav je izginjenje postalo skorajda navada, pa so njegovi čustveni učinki na drugega naravnost uničujoči, še zlasti za tiste, ki imajo bolj slabo samopodobo in krhko samozavest.
Zakaj ljudje izginejo?
Ljudje, ki izginejo, so v prvi vrsti osredotočeni na izogibanje lastnim neprijetnim občutkom, ki bi jih doživeli ob soočenju z osebo, ki jo želijo zapustiti. Občutki te osebe jih ne zanimajo kaj dosti, zato se izginjenje v precejšnji meri povezuje z lastnostmi kot so sebičnost, nizka čustvena inteligenca, nezrelost in narcisizem.
Zakaj je danes še lažje preprosto izginiti?
Manj druženja in spoznavanja v živo ima za posledico tudi odsotnost skupnih prijateljev. Tako nekoga spoznamo online, nimamo skupnih prijateljev in ga preprosto zavržemo ko se nam zazdi, saj ni nikakršnih posledic v smislu zgražanja in neodobravanja skupnih znancev. In pogosteje kot se to dogaja, bolj neobčutljivi postajajo ljudje na to in več verjetnosti je, da bodo tudi sami to naredili nekomu drugemu. Takole so povedali tisti, ki so zagrešili izginjenje:
“Nisem najbolje razumela, kaj sem takrat čutila, zato sem, namesto da bi se skušala pogovoriti, preprosto izginila.”
“Navado imam izginiti, ko nek odnos jemljem le kot kratko avanturo ali se ustrašim, da sem našel, kar sem iskal … Ali se oglasi kak drug vzrok strahu iz preteklih razmerij.”
“Gledano skozi oči strahopetca, je pasivni umik od nekoga najlažji in najlepši način … dokler se to ne zgodi tebi.”
“Mislim, da je ravno to razlog, da je spletno spoznavanje tako privlačno. Ker nimaš skupnih prijateljev ali nisi bil predstavljen preko kakih drugih znancev, ni konec sveta, če preprosto izgineš z obličja zemlje.”
“Imam se za pošteno in direktno osebo, a vseeno sem to naredil. In sem si neštetokrat rekel, da je to posledica nezdrave kulture zmenkanja, ki smo jo ustvarili. Mislim, da se na koncu dneva tolažimo s tem.”
Kako se počuti zapuščeni oz. 'zavrženi'?
Večina ljudi, ki so doživeli izginjenje, je poročala o občutkih nespoštovanja, izkoriščenosti in zamenljivosti. Če je šlo za primer, ko sta se osebi že večkrat videli (zmenkanje, razvijajoče se prijateljstvo), so učinki lahko še toliko bolj travmatični. Ko nas nekdo, ki smo mu zaupali in ga imeli radi, preprosto odreže, to vzbudi občutke globoke izdaje.
“Počutila sem se kot idiot. Kot da me je imel za norca. In še bolj kot to sem se počutila nespoštovano. Romantiko na stran – da vzpostaviš tako čudovito povezavo z novo osebo, potem pa kar iznenada nobenega glasu več od njega? To je boleče in veliko razočaranje. Nihče si ne zasluži takega ravnanja,” je povedala ena izmed žrtev izginjenja.
“Počutila sem se, kot bi me nekdo boksnil v trebuh, ko se je zgodilo. Tak odrez človeka je žaljiv. Odsotnost zaključka je obupen. Saj greš naprej, a tvoja samopodoba je prizadeta. Edina stvar, ki je še hujša kot razhod, je ta, da se nekomu nisi niti zdel vreden, da se razide s tabo.”
“Od vsakodnevnega pisanja sporočil in tega, da sva se videvala nekajkrat na teden na popoln nič brez najmanjše razlage ali namiga je bila brca v trebuh.”
“Izginjenje je ena najbolj krutih oblik mučenja, ki jih zmenkanje lahko 'ponudi'.”
Zakaj se počutimo tako slabo, ko nam nekdo to naredi?
Družbena zavrnitev aktivira isti predel možganov kot fizična bolečina (in dejansko lahko zmanjšate čustveno bolečino s tableto proti bolečinam). A poleg te biološke povezave med zavrnitvijo in bolečino obstajajo še drugi faktorji, zakaj je izginjenje psihološko tako uničujoče.
1. Izginjenje nam ne da nobene ideje, kako sploh reagirati.
Ustvari popoln scenarij za negotovost. "Bi me moralo skrbeti? Kaj če se mu je kaj zgodilo in leži ves polomljen v kaki bolnici? Morda pa je trenutno le zelo zaposlena v službi – naj jo pokličem? Naj mu pošljem (še eno) sporočilo – kaj če jih ne dobiva?"
Ne veste, kako reagirati, ker ne veste, kaj se je zgodilo. To, da imamo kontakte z drugimi, je zelo pomembno, saj je zelo pomembno za naše preživetje. Zato so naši možgani ustvarili nekakšen sistem, ki spremlja okolje, da vemo, kaj se dogaja in kako reagirati. Pri izginjenju te možnosti nimamo, saj ni nikakršnih namigov, znakov iz okolja, kar ustvari občutek čustvene zmede, kjer nimamo nobene kontrole.
2. Izginjenje povzroči, da ne podvomimo le v verodostojnost odnosa, temveč podvomimo tudi vase.
Kako to, da niste videli, da se bo to zgodilo? Kako ste lahko tako slabo presodili značaj osebe? Kaj ste naredili narobe, da se je to zgodilo? Kako se zaščititi, da se vam kaj takega ne bo več ponovilo?
Vsa ta vprašanja, ki si jih postavlja žrtev, so posledica osnovnih psiholoških sistemov, ki ocenjujejo socialni položaj osebe v družbi in ji vračajo informacije v obliki občutkov samopodobe in samozavesti. Ko pride do zavrnitve, lahko samopodoba pade, saj je to sporočilo, da je vaša 'vrednost' v družbi nizka. Če ste doživeli že več izginjenj in je vaša samopodoba bolj krhka, bo zavrnitev še bolj boleča in bo trajalo dlje časa, da jo prebolite. Delno tudi zato, ker imajo ljudje z nizko samopodobo manj naravnega opioida (sredstvo proti bolečinam), ki se sproti v možgane.
3. Izginjenje je brez dvoma ignoriranje, ki je taktika, ki jo večina strokovnjakov uvršča med oblike psihičnega nasilja.
Pusti vas nemočne, saj nimate nobene možnosti, da bi se pogovorili, razčistili, postavili kako vprašanje ali se vsaj dostojanstveno poslovili. Preprosto vas utiša in vam prepreči, da bi izrazili svoje občutke in bili slišani, kar je zelo pomembno za samopodobo in samozavest.
Ne glede na namene izginule/ga je izginjenje brez dvoma pasivno-agresivna taktika, ki pušča čustvene posledice.
Kako naprej?
Prva in najbolj pomembna stvar, ki se jo morate zavedati je, da dejanje izginjenja ne govori o vas, temveč o osebi, ki je to naredila. Nobene veze nima z vašo vrednostjo, temveč pokaže le, da izginulemu manjka zrelosti in čustvene inteligence, da bi se lahko soočil z neprijetnimi lastnimi in vašimi občutki. Zelo verjetno je tudi, da se ne zavedajo, kakšne posledice ima to dejanje, ali, še huje – v primerih narcisov – jim je za to popolnoma vseeno. Njim je tako lažje, kaj več pa jih ne zanima. In v tem primeru so vam nedvomno dali zelo jasno in glasno sporočilo: "Nisem oseba, sposobna zrelega in spoštljivega odnosa."
Zato se nikar ne sprašujte, kaj ste naredili narobe ali kaj je narobe z vami, ker problem ne tiči v vas. Namreč četudi mu/ji iz kateregakoli razloga niste bili všeč ali si je premislil/a – to ni način in ni opravičila za tako ravnanje. Vsak si zasluži sporočilo, da druga oseba ne želi nadaljevati odnosa, bodisi z razlago ali brez. Pri tem vedite tudi to, da zreli ljudje komunicirajo; dajo novo priložnost (če ne gre za res hude prepade v ujemanju) in četudi v nobenem primeru ne želijo ostati v stikih, dajo drugi strani možnost, da pove svoje videnje in občutke in se odnos dostojanstveno zaključi.
Zato se nikar ne sekirajte in ne dvomite vase, temveč se raje vprašajte, ali bi želeli biti s tako nezrelo, nezanesljivo, strahopetno in nespoštljivo osebo, ob kateri se boste neprestano tresli, kaj jo bo pičilo in bo le izginila iz vašega življenja, namesto se pogovorila in razčistila morebitna nesoglasja. Zato bodite sami boljši in tega ne naredite nikomur; ne lazite za njim/njo; ne pošiljajte sporočil; ne prosjačite in dovolite, da odide iz vašega življenja. Zaslužite si boljše.
Naj vas to ne odvrne od novih poznanstev in odnosov
Kot omenjeno, to dejanje govori izključno o osebi, ki ga je naredila, ne o vas, zato naj vam to ne vzame volje in poguma, da bi poskusili z novim razmerjem z novo osebo. Osredotočite se na to, kar vas veseli in vam koristi; npr. druženje s prijatelji; sprehodi v naravo, dobra glasba ipd. Zavedajte se, da če ste oseba, ki z drugimi ravna spoštljivo, potem izginuli preprosto ni na vaši valovni dolžini in vam ne bi mogel nuditi, kar si zaslužite. Čaka vas nekaj boljšega, zato pogumno in z dvignjeno glavo naprej.
