Varčevanje z vodo

Ste vedeli, da slovenska gospodinjstva na dan porabijo toliko vode kot kmetijstvo, industrija in druge panoge skupaj? Povprečno gospodinjstvo na dan namreč porabi kar 140 l vode na osebo. Premislimo, kako ravnamo s tekočo vodo. Ali puščamo pipe odprte in vodo, da teče v nedogled? Ali smo navajeni med večminutnim ščetkanjem zob, šamponiranjem las in podobno zapreti pipo? Ali se tuširamo (pre)dolgo? Se morda celo kopamo vsak dan? Čista, tekoča voda je luskuz, ki nam je trenutno sicer res na voljo v neomejenih količinah, na drugem koncu sveta pa ne in baje bo čez nekaj let tudi pri nas tako, da vode ne bo več na pretek. Poleg zapiranja pip, odločitve za tuširanje namesto kopanje in tega, da odpravimo slabo tesnjenje pip, bi bilo idealno, da bi imelo več gospodinjstev možnost zbiranja deževnice, s katero bi se npr. lahko splakovala stranišča in bi se tudi na ta način naredila nekakšna selekcija vode glede na kvaliteto, ki je za določeno opravilo potrebna.


varčujmo z vodo


V literaturi lahko zasledimo deljena mnenja na temo uporabe mehčalcev pri pranju perila. Dejstvo je, da s hkratno uporabo tako čistilnega sredstva kot tudi mehčalca okolje dodatno obremenimo, morda pogosto le za ceno lepše ali močneje dišečega perila. Uporabljajmo sredstva za pranje, ki so primerna za našo vrsto perila in nikar ne pretiravajmo s količino pralnih sredstev, tako zavoljo okolja kot tudi varovanja pred kožnimi alergijami (kar je sploh aktualno pri dojenčkih in zelo majhnih otrocih).


Premislimo lahko tudi, kaj vse zlivamo v naše odtoke. Če doma slučajno uporabljamo zelo jedke snovi, razredčila, lake in podobne kemikalije, le-te zagotovo ne sodijo v navadne odtoke, temveč se jih zbira v zato namenjene posode in ponovno uporabi oz. se o tem, kam z njimi, posvetujemo v trgovini, kjer smo jih kupili.



Ločevanje odpadkov


V Sloveniji je že kar precej mest in občin, kjer so se odločili, da klasičnih kontejnerjev ne bodo več imeli, temveč bodo na voljo le še taki za ločeno zbiranje odpadkov. Vsekakor pa so povsod na voljo kontejnerji za ločene odpadke, ki so naslednji: za embalažo (sem spada plastična embalaža tetrapakov, konzerv ipd.), za papir, za steklo in za biološke odpadke (olupki, odpadna hrana ipd.). Glede na to, kako hitro se v povprečnem gospodinjstvu napolni 30-litrska, 50-litrska ali celo večja vreča za smeti, se moramo zavedati, da so smeti res pomemben dejavnik pri onesnaževanju okolja. Začetna odločitev za ločevanje odpadkov morda terja nekaj energije in dobre volje, vendar ločevanje kaj hitro preide v kri. Odpovejmo se svoji razvajenosti in komodnosti ter začnimo ločevati smeti, v kolikor tega še ne počnemo.


ločevanje odpadkov


Nekaj besed velja nameniti tudi posebnim odpadkom, kot so izpraznjene baterije, stari aparati in zdravila. Za baterije že nekaj časa velja, da se jih zbira doma v posebni škatli in se jih nato odnese npr. v trgovine s fotografskim materialom, kjer jih bodo prevzeli in nato oni oddali na posebna zbirališča. Starih mobitelov, adapterjev, polnilcev ipd. nikar ne mečite med navadne smeti, temveč se pozanimajte v tovrstnih trgovinah, kam jih lahko oddate. Zbirajte tudi stara zdravila s pretečenim rokom in se v najbližji lekarni pozanimajte, kam jih lahko odnesete, da bodo nato za primeren način razgradnje poskrbele za to namenjene ustanove.


Naj vam bodo zgoraj napisane ideje v spodbudo in vodilo, da boste odslej na vsakem koraku premislili o tem, ali lahko naredite kakšno malenkost malce drugače in s tem pomagate našemu planetu. Ne pozabite – začeti je potrebno pri sebi in nemalokrat se rezultati seštevajo. Gre za verižno reakcijo; prav vsak izmed nas lahko stori veliko in stvari se bodo spremenile le, če bomo ukrepali vsi.

loading...


PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj