Ne družite se, zato bodite tesneje drug ob drugem

Med pandemijo COVID-19 mi ni šlo na smeh. Vseeno pa sem vprašal “zakaj” je prepovedano prehajati iz ene občine v drugo, se umakniti ljudem npr. v Kamniku in se sprehoditi v gozdu občine npr. Komenda? Sam? Zakaj je sam “prehod meje svoje občine” (tudi ta ni “moja”) prepovedan kot ukrep za omejitev in zajezitev širjenja nevarnega virusa in povečanja števila okužb, sprehajanje vseh prebivalcev »naše« občine po istih ulicah, parkih in travnikih pa je ukrep, s katerim se preprečuje širjenje okužb in bolezni? Odgovora ne poznam. Nisem ga dobil. Tudi Ustavno sodišče na to vprašanje še ni odgovorilo. Smo pa nanj odgovorili s kolegi odvetniki in odgovor bo kmalu objavljen v znanstveni reviji Javna uprava.

Ko se mi nekaj zdi skregano z zdravim razumom, z zdravo pametjo, vprašam “zakaj”. Nisem pa spraševal, “zakaj” so klopce ob gozdu in v gozdu oblepljene s trakovi, v znak “prepovedi posedanja”. Odgovor poznam: ker preveč ljudi prepogosto obravnava druge ljudi kot popolne bedake. In ker se preveč ljudi temu ravnodušno ali pa prestrašeno, predvsem pa nemisleče podredi. In so se podredili. Ubogljivo in učinkovito.

Potem pa so prišle solze …

… smeha. Dolge minute so mi tekle po licu. Ljudje so se ozirali in zrli vame … Najbrž so mislili, da sem preveč spil. Nisem. S prijatelji sem sedel na terasi bara. Bila je nabito polna. Tudi druga terasa je bila nabito polna. Tudi notranjost bara, s sicer snetimi plastičnimi stenami, ki pozimi zadržujejo toploto v baru je bila polno in gosto zasedena. Toliko ljudi na kupu nisem videl vse od časa pred karanteno. Jedli so, pili, se režali, govorili in kričali … In nihče ni nosil maske. No, nihče je ni nosil na terasi in v baru, za mizami in za pultom ob šanku.

Ampak vstop v notranji del bara je bil dovoljen samo pod pogojem, da si je obiskovalec pred varnostnikom, ki je stal na vratih in nosil masko, nadel masko, naredil korak mimo varnostnika in snel masko. Nadeti si masko je bila – bojda z zakonom predpisana – vstopnica, dovolilnica za vstop v bar. In imela je še eno funkcijo. Ta gost je potem lahko mimo vrat posodil masko kolegu, ki si jo je nadel, vstopil in snel. Potem jo je lahko posodil tretjemu kolegu … Itd. Množica ljudi, ena maska, zakon spoštovan, ukrep izpolnjen, varnost zagotovljena. Če je gost bara vstal in šel do druge mize, do šanka ali na toaleto, si je moral “med gibanjem” nadeti masko.

Tako se že dolgo nisem krohotal. Takega žaljenja človeške pameti ne pomnim. Tako odlične komične predstave tudi ne. Pogledal sem v nebo in izrekel besede: “Stari, če si res gor in tole gledaš, potem te razumem, če se tvoje solze smeha nad tem, kaj ljudje delamo iz sebe, izlivajo kot toča in če si morda začel preveč piti. Ali pa si bil opito razposajen, ko si nas ustvaril, če si res naš stvarnik.” Sicer imam do vernikov in vere, vseh in katerekoli, maksimalno spoštljiv odnos. A z nebom se večkrat pogovorim. Mislim, mu govorim.

Pa vprašam: je lepo in zdravo biti ravnodušen, neprizadeto štorkljav do človeškega klovnjaštva in skoraj simpatične trapastosti, do tako izrazitega žaljenja človeške pameti in razuma, do človeškega rodu? Do dostojanstva mislečih ali samo razmišljujočih ljudi? Morda. Nisem pa ravnodušen. Zato vprašam: “Ma zakaj vse to dovolimo, no?”

Dr. Andraž Teršek je prebivalec in državljan Republike Slovenije, ki si nadene masko, če tako določajo pravni predpisi

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj