Na ravni Evropske unije poteka pomembna razprava o zakonski ureditvi, ki bi bankam prek enotnega sekundarnega trga omogočila lažjo prodajo slabih kreditov.

Bančno posojilo se na splošno šteje za slabo, kadar posojilojemalec več kot 90 dni ne plača dogovorjene mesečne obveznosti ali kadar je malo verjetno, da ga bo poplačal. Banke bi skladno z novo evropsko direktivo lahko prodajale tovrstne portfelje različnim vlagateljem in specializiranim podjetjem za izterjavo v kateri koli državi EU.

Zveza potrošnikov Slovenije in druge evropske potrošniške organizacije nasprotujemo predlogu direktive Evropske komisije v sedanji obliki, saj ne vključuje prepotrebne zaščite in varstva potrošnikov, v tem primeru prav tistih najbolj ranljivih, ki se borijo s prezadolženostjo in nezmožnostjo odplačevanja dolgov. Slabi krediti so v veliki meri posledica finančne krize in neodgovornega kreditiranja nekaterih ponudnikov (ponujeni so bili neprimerni finančni produkti, možne posledice finančnih produktov niso bile ustrezno predstavljene, kreditna sposobnost je bila neustrezno ocenjena). Odgovornost za to ni na strani potrošnikov, zato po našem mnenju ni pravično, da nosijo večino bremena pri reševanju nastalega položaja.

Problematika prodaje slabih kreditov je večplastna in zahteva resen premislek ter zakonske rešitve, ki bodo v ospredje postavile (tudi) varstvo potrošnikov. Kot je razloženo v stališču1 krovne Evropske potrošniške organizacije BEUC, bo vpliv na kreditojemalce negativen, če zakonska ureditev ne bo ustrezno oblikovana.

Stališča in zahteve evropskih potrošniških organizacij

  • Področje uporabe direktive bi moralo biti omejeno izključno na slaba posojila, prodaja dolgov, ki jih kreditojemalec redno odplačuje, pa bi morala biti prepovedana (predlog direktive tega izrecno ne določa).
  • Podjetja, ki izvajajo izterjavo, bi se morala registrirati v državi, v kateri opravljajo svojo dejavnost, ta pa bi tudi izvajala nadzor nad njihovim delom. Predlog direktive namreč predvideva t. i. EU passporting za podjetja, ki izterjujejo odkupljene kredite. To pomeni, da bi se tako podjetje lahko registriralo kjer koli v EU (verjetno v državah z bolj ohlapnimi predpisi), nato pa bi svojo dejavnost – izterjavo – opravljalo kjer koli znotraj EU.
  • (Pre)prodajo nedonosnih potrošniških kreditov je treba preprečiti v največji možni meri. Prodaja naj bo zadnja možnost, kadar se dolžnik in upnik ne moreta dogovoriti za bolj primerno rešitev in so izčrpane vse druge možnosti.
  • Le v primeru, da so izkoriščene vse druge možnosti, je omogočena prodaja slabega kredita, možnost diskontiranega odkupa pa mora biti najprej ponujena dolžniku, po enakih (ali vsaj podobnih) pogojih, kot bi veljali za investicijskega kupca. Situacija, ko so banke z velikimi popusti prodajale kredite potrošnikov v švicarskih frankih, niso pa bile pripravljene na dogovor o delnem odpisu dolgov s kreditojemalci, se po našem mnenju ne sme ponoviti.
  • Podjetja, ki odkupujejo slabe kredite, in izterjevalci naj bodo strogo nadzorovani, delujejo naj v dobri veri in potrošnike obravnavajo pošteno ter s spoštovanjem do njihove zasebnosti. Sedanje izkušnje s podjetji, ki odkupujejo slabe kredite, in izterjevalci so praviloma negativne.
  • Nova direktiva ne sme zmanjševati obsega pravic potrošnikov v posamezni državi članici, temveč naj ga ohrani ali poveča.
  • Posojilojemalci v težavah bi morali imeti pravico do brezplačnega zakonitega zastopanja v sodnih postopkih, ki vključujejo spor z upnikom ali s tretjo osebo.

Več informacij na na https://www.zps.si/index.php/osebne-finance in na temo potrošniških kreditov na www.vemvec.si.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj