Na tiskovni konferenci na filmskem festivalu v Cannesu ta četrtek je 30-letni igralec spregovoril o tem, kaj je bilo potrebno, da je postal kralj rokenrola v filmu Elvis. “Resnično pomembno je, da pride njegova duša do izraza.”
“V bistvu sem za dve leti ustavil preostanek svojega življenja,” je dejal, “in vsrkal vse o Elvisu, kar sem lahko.”
Butler je govoril tudi o tem, da je postal kar malce obseden s svojim likom in da se je naučil več o kultnem pevcu, kot je bilo potrebno: “Preprosto sem šel v zajčjo luknjo obsedenosti. Njegovo življenje sem razdelil na časovna obdobja, v katerih sem lahko slišal razlike v tem, kako se je z leti spreminjal njegov glas in kako se je z leti spreminjalo njegovo gibanje, in dve leti sem se učil, da bi skozi to kar najbolje našel njegovo človeškost.”
Butler je nadaljeval: “Težavno je, ko Elvisa vidiš kot ikono – a najti način, kako vse to odstraniti in najti njegovo človeško naravo, ki je bila globlja od vsega tega, je bilo zame fascinantno.”
Čeprav je bila izkušnja za Butlerja obsežna, se je na splošno izplačala: “To, da sem lahko to raziskoval, je bilo preprosto veselje mojega življenja.”
Butler je na konferenci spregovoril tudi o tem, kaj je bil največji izziv pri igranju naslovnega lika v filmu, ki ga je režiral Baz Luhrmann. “Ko sem začel, sem si postavil nerealna pričakovanja, da bom nekako, če se bom dovolj potrudil, lahko naredil svoj obraz identičen Elvisovemu. In da bodo moje oči videti popolnoma enake Elvisovim in da ne boste mogli opaziti razlike.”
Pozneje pa je igralec spoznal, kaj je v resnici najbolj učinkovito: “Na neki točki to postane kot obisk muzeja voščenih lutk, v resnici pa je pomembno, da pride ven njegova duša.”
“Gledal sem Miltona Berleja ‘Hound Dog’; gledal sem eno sekundo tega posnetka znova in znova in znova; gledal sem, kaj delajo njegove oči in kot glave, kaj dela njegova roka, in poskušal to natančno najti in to vaditi, dokler se mi to ni vtisnilo v možgane,” je dejal Butler. “Potem pa je še najbolj zapleteno, da sem bil na dan snemanja prisoten in da se zdi, kot da to delam prvič in da je spontano.”
“Nekdo me je včeraj vprašal: ‘Ali ste med snemanjem gledali playback? Rekel sem, da so bili določeni trenutki, na primer pri gledanju filma ‘Hound Dog’, ko smo naredili en posnetek, in sem se vrnil in si ga ogledal in pomislil: ‘Delam preveč,’ tako da potem vse to zmanjšuješ, zmanjšuješ in skušaš priti do točke, ko moraš premagati živce in se preprosto počutiti živega.”
“Zdaj ga živim že tri leta, tako da občutek, da sem svoje delo opravil dobro in upravičil njegovo zapuščino in resnično oživil tega izjemnega človeka; ter da so bile Lisa Marie in Priscilla ter Riley Keough in vsa družina ponosne, me ne bi moglo bolj razveseliti in se zaradi tega počutim presrečen.”
Ko govorimo o rockerjevi vnukinji, 32-letni Keough, je Butler v začetku tega tedna dobil njen pečat odobritve, potem ko si je prvič ogledala film. “Ni bilo tako, da bi Bazu česarkoli ne bi zaupala, vendar si zaščitniški do svoje družine,” je dejala na panelu Variety Women in Motion med filmskim festivalom v Cannesu.
Povedala je tudi, da je bila “takoj čustvena”, in sicer že od samega začetka filma, ki bo premierno prikazan v Cannesu: “Jokati sem začela po petih minutah in nisem nehala.”
“V naši družini je veliko družinskih in generacijskih travm, ki so se začele približno takrat,” je nadaljevala Keoughova. “Počutila sem se počaščena, da so se tako potrudili, da so zares ujeli njegovo bistvo, da so začutili njegovo bistvo. Austin je to tako lepo ujel.”
