Ste kdaj opazili, da so si najpomembnejši liki v mnogih filmih in knjigah med sabo pravzaprav zelo podobni? Začnemo lahko s tako velikimi uspešnicami, kot so Harry Potter, Vojna zvezd (Star Wars) in Gospodar prstanov. Če gremo še malce naprej, lahko podobne junake najdemo tudi v povestih, pravljicah, mitih … To pomeni, da so avtorji v svojih delih, zavedno ali nezavedno, uporabili enake arhetipe. Kaj pa sploh so arhetipi?
Beseda arhetip pomeni prvotno obliko nekega zapisa, v psihologiji in filozofiji pa neko prapodobo, prototip kot temelj vsega, kar je. V psihologijo jo je vpeljal Carl Gustav Jung, švicarski psiholog in psihiater. Nekaj časa je bil Freudov učenec, kasneje pa je zapustil psihoanalitične vrste in osnoval svojo šolo, ki jo je imenoval analitična psihologija. Človekovo podzavest je delil na osebno in kolektivno. V osebnem delu podzavesti so nezavedne vsebine, ki se oblikujejo skozi življenje posameznika, v kolektivnem pa tiste, ki so se oblikovale skozi razvoj človeštva kot vrste in so prirojene. Vsebino kolektivnega nezavednega bi lahko primerjali z ogromnim rezervoarjem globinske modrosti celotnega človeštva, ki ga podeduje vsak posameznik. Tvorijo ga arhetipi, ki so približno enaki pri vseh ljudeh, neodvisno od rase in kulture. Arhetipi so splošni simboli, ki se ne pojavljajo v neposredni obliki, pač pa so dostopni skozi umetnost, mitologijo, religijo, sanje in domišljijsko dejavnost. Jung je menil, da je podzavest najbolj avtentičen del človekove osebnosti, njeno bistvo, njeno vsebino pa lahko razumemo samo intuitivno in s simboli.
Arhetipi so tudi v 21. stoletju še kako živi. Če se malo bolj poglobimo v pravljice, bajke, povesti in basni, bomo ugotovili, da so polne arhetipov, in če zgodbe različnih narodov in kultur primerjamo med sabo, bomo našli podobne elemente. Že Jung je opisal veliko temeljnih arhetipov. Pomembni so npr. arhetip matere, očeta, starega modrijana, boga, otroka, magične moči, rojstva, ponovnega rojstva, smrti, junaka.
- Zelo pomemben arhetip je senca. Senca je temni del človekove osebnosti. Ta arhetip ljudje ponavadi najlažje razumejo. Pogosto senco vidimo pri drugih – torej jim pripišemo negativne dele nas samih. Pogost simbol zanjo je hudič, najdemo pa jo povsod: npr. v pravljicah (npr. čarovnica pri Janku in Metki), filmih (Darth Vader v Vojni zvezd) …
- Anima in animus sta arhetipa, ki poosebljata duševno podobo nasprotnega spola. Anima je podoba ženske v duši moškega, animus pa podoba moškega v duši ženske. Na njun razvoj najmočneje vplivajo tiste osebe, ki so bile v našem življenju najpomembnejše. V obdobju zaljubljenosti igrata anima in animus posebno vlogo. Ponavadi ta del sebe namreč projiciramo na partnerja, kar pomeni, da mu pripisujemo lastnosti svojega notranjega moškega oziroma notranje ženske. Kasneje, ko ugotovimo, da partner tej sliki ne ustreza popolnoma, je to lahko zelo boleče in zdi se nam, da to ni človek, v katerega smo se zaljubili. Ta proces se zgodi spontano.
- Arhetip velike matere je ideja o popolni, idealni materi, materinstvu, materi zemlji. Najdemo jo v vseh zgodovinskih obdobjih in v vseh kulturah.
- Arhetip starega modrijana: tisti, ki svetuje, reši neko uganko, ki ima veliko znanja. Čarovnik Merlin, Kralj Solomon v Bibliji.
- Devica je ženski arhetip, ki predstavlja čistost in nedolžnost. Primer lahko najdemo v mnogih glavnih junakinjah različnih pravljic.
- Izredno pogost je tudi arhetip junaka ali heroja. Junak je tisti, ki premaga ‘zlo’ in reši druge. To, kar mora junak premagati, so v bistvu notranje in zunanje ovire na poti do cilja. Robin Hood, David in Goljat, James Bond, Superman …
Joseph Campbell je preučeval veliko število mitov iz različnih kultur in svoje ugotovitve opisal v knjigi Junak tisočerih obrazov. Ugotovil je, da gre v večini za izredno podobno zgodbo in pot glavnega junaka. Ponavadi se zgodbe pričnejo s tem, da junak mirno živi svoje življenje kot povprečen človek in se ponavadi sploh ne zaveda, v čem je poseben ali zaznamovan. Nenadoma, včasih slučajno, včasih pa zaradi lastne izbire, je junak vržen v veliko pustolovščino, za katero na začetku ne ve, kako se bo končala. Po Campbellu je to potovanje sestavljeno iz zapovrstnih faz. Junak se sreča s temnimi svetovi, kjer se sooči s silami ali bitji, ki jih mora premagati. Na poti sreča modreca, ki ga pomaga opremiti s sposobnostmi, ki jih bo potreboval na poti. Ko skuša doseči cilj, gre do meja svojih zmogljivosti, nato pa pridobi nagrado.
Knjige in filmi o Harryju Potterju, Gospodar prstanov in Vojna zvezd vsebujejo osnovne arhetipe, ki jih pozna celotno človeštvo, zato se močno dotaknejo človekove psihe. V vseh treh delih je glavni lik junak, ki dokaj tipično pooseblja arhetip heroja. V knjigah o Harryju Potterju je to mladi čarovnik, ki je najprej čisto navaden človek, potem pa se izkaže, da je izbran za to, da reši ostale. V filmih Vojna zvezd bi ga lahko primerjali z Lukom Skywalkerjem, v Gospodarju prstanov pa s Frodom. Vsi trije ustrezajo arhetipu junaka, kot ga je opisal Campbell. Poleg naštetih lahko najdemo še celo vrsto zelo znanih herojev, ki ustrezajo temu opisu: Oliver Twist, Rocky, Indiana Jones … Primer ženskega lika najstniške junakinje, pri kateri lahko prepoznamo enake elemente, vendar prilagojene 21. stoletju, je princesa Mia iz knjig Princeskin dnevnik. Morda se bolje spomnite filmov, v katerih je igrala Anne Hathaway. Dijakinja iz New Yorka nenadoma izve, da je pravzaprav princesa neke majhne evropske države. Da bi zasedla svoj prestol, mora premagati veliko ovir.
Pa nadaljujmo primerjavo med ‘velikimi tremi’. Naslednji je arhetip sence, sovražnika, zla, ki ga v Harryju Potterju pooseblja Mrlakenstein, v Gospodarju prstanov je to Temni vladar in v Vojni zvezd Darth Vader. Mrlakenstein in Darth Vader tudi fizično spominjata na senco, saj sta večinoma oblečena v temna, dolga oblačila, drugi ima zakrinkan tudi obraz. Potem je tu arhetip starega modrijana – Dumbledore, Gandalf, Obi Wan. Arhetip prijatelja: Ron kot najboljši prijatelj, sopotnik in soborec Harryju Potterju, Harrison Ford kot Han Solo in seveda Samo v Gospodarju prstanov.
Ne verjamete? George Lucas, avtor Vojne zvezd, je povedal, da se je pri oblikovanju likov, še posebno v zadnjih treh epizodah, naslanjal na nekaj osnovnih, najbolj znanih arhetipov. J.K. Rawlings, avtorici ciklusov o Harryju Potterju nekateri očitajo, da je navdih našla v Gospodarju prstanov. Vendar vse podobnosti, ki smo jih opisali, še ne pomenijo, da so avtorji prepisovali drug od drugega, ali da so preprosto preučili temeljne arhetipe in spletli zgodbo iz njih. Vsi ljudje imamo dostop do arhetipov, ki jih nosimo v svoji podzavesti, pa naj bo to skozi sanje, domišljijo ali umetniško ustvarjanje. Tudi Jung je menil, da je umetnikom svet kolektivnega nezavednega lažje dostopen, kot ostalim. Kaj pa, če niste umetniški tip? Če si boste nekaj časa zapisovali svoje sanje, boste v njih lahko našli veliko arhetipskih elementov. Lahko, da boste znova izvedeli kaj novega o sebi!
Viri:
Junak Tisočerih obrazov: Joseph Cambpell; Eno, Nova Gorica 2007
C.G. Jung- The Fundamentals of Theory and Practice: Elie Humbert; Chiron Publications, Wilmette, Illinois 1996
Znanstvena podoba osebnosti: Janek Musek; Educy, Ljubljana 1993
Nastajanje psihologije: Vid Pečjak; Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana 1983
