Anksioznost in 10 nasvetov, kako se jo znebiti

Znašli smo se v času, ko dnevno samo hitimo in krmarimo med vsakodnevnimi opravki in obveznostmi. Dan se začne s hitenjem v službo, kjer so naši možgani in telo 8 ali več ur močno obremenjeni. Nato s težko glavo, polno informacij hitimo dalje. Dan za dnem. Da, živimo v stresnih časih, ko si ljudje pozabimo vzeti čas zase, se za trenutek ustaviti, in posvetiti zares le sebi. Da, dandanes živimo drugače kot včasih. In to je razlog za splošno povečanje duševnih motenj, psihičnih boleznih in bolečin.

 

Skrb je seveda naš normalen odziv na stresne situacije. Toda pretirana skrb lahko povzroči nezmožnost človekovega delovanja.

 

Ta vrsta stalne skrbi, se imenuje generalizirana anksiozna motnja. Anksioznost (pričakovano) pogosto sovpada z depresijo. Vzroki so različni, vse pa kaže, da se poleg stresa in nestabilnosti vzroke za anksioznost lahko išče tudi v genski nagnjenosti.

 

Anksioznost je torej simptom, opozorilna lučka, ki nas želi pravočasno opozoriti. Kaže se v občutkih živčne napetosti, nemira, močne tesnobe, treme ali strahu. Pojavi se kot reakcija na dejansko ali namišljeno nevarnost. Telo se namreč na oboje odziva na enak način, to pa izvira iz človeškega nagona preživetja, ko se telo pripravi na boj ali beg. 

 

Pretirane skrbi in pričakovanja negativnih izidov v neznanih situacijah, ki simbolizirajo anksioznost, zato pogosto spremljajo fizični simptomi. Te vključujejo mišično napetost, glavobol, želodčne krče in pogosto uriniranje. 

 

Naše telo nam torej kaj hitro želi povedati, da je nekaj narobe; da moramo nekaj narediti ali začeti razmišljati drugače. Situacije se namreč ne bodo spremenile. Lahko pa mi spremenimo odziv nanje. 

 

Anksioznost in njene motnje so sicer mnogo bolj kompleksna stvar, pri hujših oblikah le teh pa poiščite strokovno pomoč. Zaupajte se zdravniku in obiščite terapevta. Kaj pa lahko storite sami?
 

Vsak vzrok ima svoje posledice. In v človeški naravi je, da najprej zdravimo posledice. Preden posežete po zdravilih, raje poiščite srž problema. Vprašajte se, kaj je tisto, kar reakcije sproži. Spoznajte se, ustavite se, zbudite se! 
 

Kdo ste? Lahko spremenite način življenja? Kaj je tisto, kar vas razjezi? Zakaj se jezite? Česa vas je strah?

Ne skrbite, tudi če odgovorov ne poznate, ker so tako globoko zakoreninjeni v vas, ni z vami nič narobe. Važno je, da ste se s seboj začeli ukvarjati in da se problema zavedate.
 

Smeh je pol zdravja, pravijo. Kaj je tisto, kar vas nasmeji ? Pomislite na smešne situacije, ki so se vam zgodile v življenju. Udeležujte se zabav, predstav, dogodkov.
 

Obkrožite se z ljudmi, ki jih imate radi, in oni vas. Počnite stvari, ki jih obožujete. Pomislite na vse pozabljene hobije. Zdaj je čas, da jih ponovno obudite.
 

Pogovarjajte se. Veliko. Čimveč. Zaupajte se najbližjim. Težave ni težko prepoznati, težje je o njej govoriti.
 

Preberite knjigo in članke na temo, ki vas pesti. Po potrebi se zaupajte zdravniku, obiščite terapevta. 
 

Prenehajte skrbeti. Skrbi in strahovi so le ideja. Prenehajte skrbeti, začnite živeti.
 

Naučite se tehnik pomirjanja (dihanje, joga, meditacije,..). Poskusite svoj uspeh doseči s tem, da se naučite, da do občutkov stresa sploh ne bi prišlo. Torej spoznajte situacije, in se jih naučite sprejeti. Naj vas ne vržejo iz tira. Vi ste močnejši.
 

Zamenjajte službo. Potujte. Počnite stvari, ki jih že dolgo niste. Začnite teči. Počnite karkoli novega, kar ni vsakodnevna rutina. Na novo se boste spoznali in vzljubili.
 

S tem lahko pričnete takoj. Zastonj je in na voljo je v neomejenih količinah. Telesna aktivnost dokazano povzorči sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. Če šport izvajate v naravi, pa vam bo še toliko bolj blagodejno delo, saj vemo, da tudi narava zelo pomirja.

 

Torej, potrebno je najti vzrok tesnobi, jo odpraviti, pozdraviti in na novo zaživeti. Ponovno: Situacije se ne bodo spremenile. Lahko pa mi spremenimo svoj odziv nanje. 

 

 

Življenje je prekratko, da bi ga preživeli v skrbeh.