Številni ljudje dosežejo travmatske dogodke kot so smrt bližnjega, duševna ali fizična zloraba; da so bili le priča nasilju – le manjšina pa jih razvije PTSM, je povedala avtorica študije, Naomi Breslau, ki je profesorica na Univerzi Michigan State.
Vprašanje se je torej skrivalo v tem, kje se kažejo razlike med tistimi, pri katerih se razvije PTSM, ter tistimi, ki te motnje ne razvijejo. »Študija dokazuje, da so bolj ranljivi ljudje, ki so nagnjeni k občutku tesnobe. Gre za pomemben rizični faktor.« Breslauova je do teh zaključkov prišla z desetletnim preučevanjem podatkov, pridobljenih iz odgovorov okoli tisoč naključno izbranih ljudi, z jugovzhodnega Michigana.
Foto: rabble.ca
Na začetku študije so udeleženci odgovarjali na 12 vprašanj, iz njihovih odgovorov pa so želeli raziskovalci ugotoviti prisotnost nevroticizma, ki so ga zaznamovale kronična anksioznost, depresija in nagnjenost k pretiravanju pri vsakodnevnih izzivih in razočaranjih. Nato so spremljali njihove odgovore na 3, 5 in 10 let. V tem času preučevanja, je polovica udeleženih v študiji, doživela travmatični dogodek. Tisti, ki so ne lestvici merjenja nevroticizma, dosegli višji nivo, pa so bolj nagnjeni k temu, da končajo med petimi odstotki ljudi, ki bodo razvili post-travmatsko stresno motnjo.
Rešitev se skriva v pozitivnem mišljenju, ki nam daje srečno življenje. Saj veste, kaj pravijo: nihče nam ni obljubil, da je življenje lahko – rekli so samo, da je vredno!
Vir naslovne fotografije: holmes-hills.co.uk
