Ko govorimo o zdravem staranju in dolgoživosti, običajno pomislimo na prehrano, gibanje, telesno težo in druge biološke dejavnike. Vendar ima pri tem pomembno vlogo tudi nekaj precej manj oprijemljivega – naša povezanost z drugimi ljudmi.

Velika sistematična raziskava in metaanaliza, objavljena v znanstveni reviji Aging Clinical and Experimental Research, je združila podatke iz 86 raziskav in preučevala, kako življenje v samoti, osamljenost in socialna izolacija vplivajo na tveganje za smrt pri starejših odraslih.

Rezultati so zanimivi predvsem zato, ker ti trije pojmi niso enaki in tudi njihova povezava z zdravjem ni enaka.

Življenje v samoti, osamljenost in socialna izolacija niso isto

  • Življenje v samoti opisuje zgolj bivanjsko situacijo – ali človek živi sam ali z drugimi. Samo po sebi ne pove, ali oz. koliko je socialno aktiven. Nekdo, ki živi sam, ima lahko zelo bogato družabno življenje, medtem ko je lahko človek, ki živi z družino, precej izoliran.
  • Osamljenost je subjektiven občutek. Povezana je s tem, kako posameznik doživlja svoje odnose in ali meni, da so dovolj kakovostni in zadostni. Zato se lahko človek počuti osamljenega tudi takrat, ko je obkrožen z drugimi.
  • Socialna izolacija pa je bolj objektiven pojem. Nanaša se na majhno število socialnih stikov, redko druženje in manjšo vključenost v družbene dejavnosti.

Na kratko: življenje v samoti opisuje, s kom živimo, osamljenost opisuje, kako se počutimo, socialna izolacija pa, koliko socialnih stikov dejansko imamo.

Socialna izolacija je bila najbolj povezana z večjim tveganjem za smrt

Med vsemi tremi dejavniki je socialna izolacija pokazala najmočnejšo in najbolj dosledno povezavo z umrljivostjo. Starejši z malo socialnimi stiki in nizko udeležbo v družbenih dejavnostih so imeli večje tveganje za splošno umrljivost in tudi za smrt zaradi bolezni srca in ožilja.

Povezava se je pokazala v različnih populacijah in pri različnih načinih merjenja socialne izolacije, kar kaže, da bi lahko ta sama po sebi predstavljala pomemben dejavnik tveganja za zgodnejšo smrt v starosti.

Tudi osamljenost je povezana z večjim tveganjem

Tudi osamljeni starejši so imeli večje tveganje za splošno umrljivost, v nekaterih analizah pa tudi za srčno-žilno umrljivost. Vendar je bila povezava nekoliko šibkejša in med posameznimi raziskavami bolj različna kot pri socialni izolaciji. Raziskovalci menijo, da je del razlik lahko posledica različnih načinov merjenja osamljenosti in različnega doživljanja tega občutka.

Življenje v samoti ima manj izrazito povezavo

Tudi življenje v samoti je bilo povezano z večjim tveganjem za smrt, vendar je bila povezava bolj zmerna. To je pomembna ugotovitev, saj dejstvo, da nekdo živi sam, še ne pomeni, da je osamljen ali socialno izoliran. Mnogi ljudje, ki živijo sami, imajo veliko socialnih stikov in so s svojim načinom življenja zadovoljni.

Kaj to pomeni za zdravo staranje?

Raziskava kaže, da pri socialni povezanosti ni pomembno zgolj to, ali živimo sami ali z drugimi, temveč predvsem, koliko smo dejansko povezani z ljudmi okoli sebe. To ne pomeni, da moramo imeti ogromno družabno mrežo – pomembnejši so kakovostni odnosi in redni stiki, ki nam dajejo občutek povezanosti in pripadnosti.

K temu lahko prispevajo že povsem preproste stvari: redni telefonski pogovori z družino ali prijatelji, druženje, vključevanje v skupnosti ali dejavnosti, ki so nam pomembne. In čeprav je popolnoma mogoče živeti sam in biti pri tem srečen, je vredno biti pozoren na dolgotrajno socialno umikanje in občutek osamljenosti – pri sebi in pri ljudeh okoli nas.

Raziskava tako dodaja še en pomemben košček v sliko zdravega staranja: za dolgo in kakovostno življenje ni pomembno samo, kako skrbimo za svoje telo, temveč tudi, kako povezani ostajamo z drugimi.

PREBERITE TUDI:

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA