Mednarodno olimpijsko gibanje se nahaja na prelomnici, kjer se soočata dve vrednoti: pravičnost v ženskem športu in vključenost posameznikov ne glede na namišljeno spolno identiteto. Pod površjem medijskih naslovov, kot je “Olympics set to ban ALL transgender athletes from female events for Los Angeles 2028”, se skriva nujen dialog, ki ne more več ignorirati biološke realnosti.
Ženski šport je bil ustanovljen za biološke ženske in zaščita te kategorije pred moško biološko prednostjo je temelj za ohranjanje pravične konkurence.
1. Trenutna pravila ogrožajo ženski šport
Doslej je bila politika Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) preveč ohlapna, saj je vsaki mednarodni športni zvezi dovolila, da določi lastna pravila. To je vodilo do nedoslednosti in nepravičnosti, kjer so transspolne »ženske« lahko tekmovale na podlagi zgolj zmanjšane ravni testosterona.
Nedavna poročila kažejo, da MOK končno razmišlja o centralnem pravilu, ki bi prepovedalo nastop trans »žensk« (torej moških) v ženski kategoriji. To ni nazadovanje v pravicah, temveč zaščita enakih možnosti za biološke ženske.
MOK v svoji komunikaciji sicer poudarja vrednote, kot so vključenost in nediskriminacija, vendar pa mora na prvo mesto postaviti pravičnost tekmovanja, saj brez nje šport izgubi legitimnost. Gibanje pravil jasno kaže, da teoretična razprava prehaja v možno drastično spremembo, ki bo zaščitila integriteto ženskih tekmovanj.
2. Nepravična biološka prednost
Pravičnost in nespremenljiva tekmovalna prednost
Glavni argument za prepoved je biološka realnost: vsi, ki so prestali moško puberteto, ohranijo trajne kumulativne prednosti, ki jih imajo moški nad ženskami v športu, ne glede na kasnejšo hormonsko terapijo. Te prednosti vključujejo:
- večja kostna gostota in struktura;
- močnejša mišična masa in vlakna;
- večja pljuča, večja srca;
- višja raven hemoglobina in fiziološka učinkovitost.
Učinki zmanjšanja testosterona nikoli v celoti ne izničijo vseh prednosti, pridobljenih v puberteti.
Sklepi analize so jasni: dopustitev trans “žensk” v ženski kategoriji nepovratno spodkopava možnost bioloških žensk za pošteno tekmovanje in osvajanje kolajn.
Vključenost ne sme izničiti pravičnosti
Medtem ko je vprašanje človekovih pravic in identitete pomembno, je šport na vrhunski ravni ločen. Pravica do vključenosti ne more in ne sme preseči pravice do pravičnega tekmovanja. Ženski šport obstaja zaradi zaščite tekmovalnih priložnosti za ženske. Rešitve za vključenost bioloških moških, ki se identificirajo kot ženske, morajo biti najdene znotraj odprtih kategorij ali pa naj imajo svojo kategorijo.
3. Popolna prepoved je edina poštena rešitev
Glede na trend, ki so ga že postavile nekatere mednarodne športne zveze (kot sta World Athletics in World Aquatics), je jasno, da mora MOK uvesti jasen zaščitni pravilnik. Sicer obstajata dve možni rešitvi aktualne problematike:
- Scenarij A – popolna prepoved: Trans »ženske«, ki so prešle moško puberteto, ne bodo smele nastopiti v ženskih kategorijah na olimpijskih igrah. To je najbolj realističen in pravičen scenarij.
- Scenarij B – pogojna udeležba: Ta scenarij (npr. prehod pred puberteto, dolgotrajna hormonska terapija) bi bil sprejemljiv le kot kompromis, ki bi bil striktno omejen na tiste, ki niso bili izpostavljeni moški puberteti, kar bi morda zaščitilo kategorijo bioloških žensk.
Mediji ocenjujejo, da je popolna ali vsaj zelo stroga prepoved (Scenarij A ali B) najbolj verjetna.
4. Zakaj je odločitev pomembna?
Odločitev MOK ni samo vprašanje pravilnikov, temveč vprašanje legitimnosti in prihodnosti olimpijskega gibanja.
- Za šport: če javnost izgubi zaupanje v pravičnost ženske konkurence, bo ogrožena celotna ideja olimpijskih iger. Zmage moških v ženski kategoriji ne škodujejo le športu, temveč tudi demoralizirajo biološke ženske.
- Za ženske športnice: gre za zaščito sanj, priložnosti za kolajne in finančne podpore. Športna konkurenca na najvišji ravni mora biti osebni uspeh in ne tekmovanje z nepremostljivo biološko prednostjo.
- Za družbo: uvedba prepovedi bo pomenila korak k zaščiti ženskega športa – priznanje, da enakost v športu zahteva ločene, pravične kategorije.
Ali, kot je povedala Martina Navratilova: “Ženski šport ni namenjen faliranim moškim športnikom.”
Ni kaj dodati.
PREBERITE TUDI: Martina Navratilova: “Ženski šport ni za falirane moške atlete!”
