Zato, ko nas drugi ljudje ocenjujejo, nas ne vidijo nujno takšne, kot smo v resnici, temveč skozi prizmo lastnih vsebin in življenjskih izkušej. To pomeni, da se lahko znajdemo v situaciji, kjer nam drugi pripisujejo lastnosti, ki jih sploh nimamo, ker so te lastnosti del njihovega lastnega sveta – njihove psihe, njihovih ran, njihovih vzorcev.
Projekcija – ko nas drugi vidijo skozi svoje oči
Projekcija je psihološki mehanizem, pri katerem človek nezavedno prenaša lastne misli, občutke ali lastnosti na druge. To je način, kako se ljudje nezavedno soočajo z deli sebe, ki jih ne morejo ali nočejo prepoznati. Namesto da bi jih ozavestili in sprejeli, jih raje “vidijo” v drugih. Tako nas lahko nekdo označi za arogantne, čeprav smo le samozavestni; za hladne, čeprav smo le premišljeni; ali celo za sebične, čeprav zgolj postavljamo zdrave meje.
Ko nekdo močno obsoja določeno lastnost v drugem, je to pogosto lastnost, ki jo v sebi potlači, ker si je ne upa izraziti in živeti; ali pa je ne more sprejeti.
Tako nas bo npr. človek, ki ne prenese svoje lastne ranljivosti, na nas projiciral šibkost in nas morda obtoževal, da smo preveč občutljivi. Tisti, ki se ne zna sprostiti, nas bo videl kot lahkomiselne, kadar si upamo biti sproščeni in pontani. In nekdo, ki ne zna postavljati meja, nas bo dojemal kot brezsrčne, kadar se zavzamemo zase in postavimo meje.
Krivda napačnih sodb – v nas ali v njih?
Ko doživimo takšne napačne sodbe, se pogosto sprašujemo: “Sem res takšen? Sem jaz problem?” A v resnici takšna izkrivljena dojemanja več povedo o osebi, ki sodi, kot o nas. Seveda to ne pomeni, da smo brezhibni – vsi imamo svoje napake. Toda če nam nekdo pripisuje lastnosti, ki so nam povsem tuje, gre najverjetneje za projekcijo.
Na primer:
- Ljudje, ki so sami neiskreni, bodo v drugih videli laži in manipulacijo, čeprav so sami tisti, ki ne znajo biti iskreni. Ali povedano še drugače: nekdo, ki vara, bo varanje opripisal partnerju; nekdo, ki laže, verjame, da mu drugi lažejo.
- Tisti, ki se borijo z občutki manjvrednosti, bodo druge hitro označili za domišljave ali prevzetne, čeprav gre le za zdravo samozavest in ponos.
- Človek, ki ne zna ljubiti sebe, bo v vsakem, ki se ima rad, videl sebičnost in narcisizem.
Kako ravnati, ko smo napačno ocenjeni?
Ena od največjih človeških potreb je potreba po tem, da smo razumljeni in sprejeti takšni, kot smo. Zato je boleče (ali vsaj neprijetno), ko nas ljudje napačno vidijo in nas uokvirjajo v predstave, ki nimajo zveze s tem, kar v resnici smo. Vendar je pomembno, da se ne izgubimo v njihovih interpretacijah in ostanemo zvesti sebi.
Kako?
Zavedanje: Ko razumemo, da gre pri napačnih sodbah za projekcijo, jih lahko lažje ločimo od resničnosti. To nam prepreči, da bi jih vzeli osebno.
Ohranjanje notranjega miru: Ni treba vsakomur dokazovati kdo in kaj smo v resnici. Nekaterim ljudem njihova lastna percepcija pomeni več kot resnica in nas preprosto ne bodo želeli (ali niso sposobni) videti kot to, kar v resnici smo.
Izogibanje nepotrebnim bojem: Prepričevanje nekoga, ki je ujet v lastne projekcije, praviloma ne obrodi sadov. Bolje je usmeriti energijo v odnose, kjer smo videni, cenjeni in sprejeti.
Jasna komunikacija: Če je oseba vredna našega truda, ji lahko razložimo, kako se v resnici počutimo in kaj je naše resnično ravnanje.
Sprejemanje, da nas nikoli ne bodo vsi razumeli in pravilno dojemali: Nekateri ljudje preprosto nimajo kapacitete, da bi videli onkraj svojih filtrov – in to je v redu. Ni naša naloga, da jih spreminjamo.
Kdo smo mi – in kdo oni?
V končni fazi – ne glede na to, kako nas drugi vidijo – ostajamo mi sami odgovorni za to, kako dojemamo sebe. Naš pravi jaz ne izgine zgolj zato, ker ga nekdo ne vidi pravilno. Ko se naučimo ločiti resnične od neresničnih sodb, pridobimo notranjo moč in svobodo, da živimo svoje življenje brez strahu pred tem, kako nas drugi dojemajo.
In včasih je največje olajšanje preprosto vedeti: “To ni moja zgodba – to je njihova.”
PREBERITE TUDI: Zakaj ženske pogosteje zbolijo za avtoimunskimi boleznimi?
