Škodljive kemikalije, ki se skrivajo v vsakdanjih izdelkih, tiho škodujejo našim telesom in planetu. Njihova prepoved ni le izbira, temveč odgovornost za zaščito vseh nas in prihodnjih generacij. Potrošniške organizacije smo v okviru projekta Tox Free združile moči in bomo tudi z neodvisnimi testi dokazale, kako razširjene so posamezne nevarne kemikalije v izdelkih, ki jih vsi dnevno uporabljamo.
Žalostno dejstvo je, da lahko nova kemikalija pride na trg v približno šestih mesecih, po drugi strani pa traja 20 do celo 30 let, da s trga umaknejo kemikalijo (ali omejijo njeno uporabo), za katero se izkaže, da škoduje zdravju in/ali okolju. Začeli smo udarno in v laboratorij poslali 166 vzorcev spodnjega perila z namenom, da ugotovimo, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu.
Da bisfenoli v človeškem telesu posnemajo delovanje estrogena, je znano že skoraj sto let. BPA je znan kot zdravju škodljiva snov, ki lahko ogroža plodnost, moti delovanje hormonskega sistema, negativno vpliva na reproduktivni sistem, vodi do razvojnih nepravilnosti, slabi imunski sistem, povzroča poškodbe oči ter izzove alergijske reakcije in draženje dihal.
Bisfenole je vsebovala tretjina perila
Med 166 vzorci spodnjega perila je bisfenole vsebovala kar tretjina, desetina vseh vzorcev pa je bila z bisfenoli tako obremenjena, da smo jih uvrstili v rdečo skupino. Za vzorce smo odšteli od nekaj evrov do več kot 60, nakupovali smo pri vseh najpomembnejših trgovcih. Potrošniki so zagotovo pred izzivom, kako kupovati, a rezultati so jasni: pomembnejša je sestava izdelkov kot mesto nakupa oziroma cena in blagovna znamka izdelka.
Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS, je na današnji novinarski konferenci predstavila rezultate testa, na katerem so v neodvisnem laboratoriju preverjali prisotnost 19 različnih kemikalij iz skupine bisfenolov in ugotovili prisotnost BPA (15 vzorcev), BPF (16 vzorcev), BPS (29 vzorcev), BADGE (1 vzorec), BADGE-2H2O (11 vzorcev) in BADGE-2HCL (1 vzorec). Povedala je, da so jih odkrili v vsakem tretjem vzorcu. Poudarila je, da je tveganje za stik z bisfenoli prek spodnjega perila prisotno pri vseh skupinah, a je pri ženskah v vseh starostnih skupinah – od otroštva do zrelih let – večje kot pri moških.
Urša Šmid Božičevič: »Naš test je pokazal, da se je bisfenolom v spodnjem perilu, v katerem prevladujejo sintetična vlakna, skoraj nemogoče izogniti. Absurdno je, da je BPA omejen v igračah, ne pa tudi v tekstilnih izdelkih. Oblačila punčk, s katerimi se igrajo otroci, torej vsebujejo manj strupenih snovi kot spodnje perilo vašega otroka. Odločevalce, tako tiste doma kot na ravni Evropske unije, pozivamo, da je skrajni čas za spremembo zakonodaje – za zaščito državljanov in okolja.«
Dr. Anja Bubik s Fakultete za varstvo okolja: »BPA je uvrščen na seznam snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Do danes so ga našli že v različnih delih človeškega telesa, tudi v krvi, urinu, placenti in materinem mleku. V EU je njegova uporaba v potrošniških izdelkih sicer od leta 2011 omejena, zlasti v izdelkih za otroke in v materialih za stik z živili, a ga pri ljudeh še vedno pogosto najdejo v koncentracijah, ki presegajo varno raven. Prav tako je še vedno najbolj pogosta kemijska oblika bisfenolov v okolju. Kot odziv na zdravstvena tveganja, ki jih povzroča BPA, so proizvajalci razvili različne alternative, kot so bisfenol S (BPS), bisfenol F (BPF) in drugi. Ti naj bi bili manj škodljivi, hkrati pa ohranjajo funkcionalne lastnosti BPA. Vendar nedavne študije nakazujejo, da tudi te alternativne snovi predstavljajo pomembna tveganja in imajo lahko podobne škodljive učinke kot BPA. Da bi se izognili situacijam, ko se en nevaren bisfenol nadomesti z drugim, ki je lahko enako škodljiv, je EU za 30 od 148 bisfenolov že leta 2022 priporočila omejitev uporabe zaradi morebitnih škodljivih hormonskih ali reproduktivnih učinkov.«
Kaj lahko storimo sami?
Poudariti velja, da je zavedanje o prisotnosti bisfenolov v različnih izdelkih pomembno za naše zdravje in okolje. Potrošniki moramo biti ozaveščeni, saj bomo le tako lahko sprejemali dobre odločitve. Kako?
- Izbirajmo izdelke z oznako »brez BPA«, zlasti pri plastičnih posodah in plastenkah. Za shranjevanje živil raje uporabljajmo steklene ali keramične posode.
- Z izogibanjem konzervirani hrani in segrevanju živil v plastični embalaži v mikrovalovni pečici lahko dodatno zmanjšamo tveganje vnosa kemikalij v našo hrano.
- Če je mogoče, izbirajmo oblačila iz naravnih materialov. Bodimo pozorni na sestavine v izdelkih za osebno nego in izberimo tiste, ki ne vsebujejo bisfenolov.
In še več – podprite mednarodno kampanjo za zaostritev evropske zakonodaje na področju kemikalij. Skupaj ustavimo nevarne kemikalije!
Evropska zakonodaja namreč ni dovolj dosledna pri omejevanju nevarnih kemikalij v vseh vrstah izdelkov. To se mora spremeniti! Podpišite peticijo na spletni strani www.zps.si.
Rezultate testa si lahko ogledate TUKAJ.
