Raziskovalec in glavni avtor študije Jorge Chavarro je dejal, da je veliko zanimanja za vpliv soje na plodnost, kar je dokazalo precejšnje število študij, opravljenih na živalih. Kljub temu pa jih je bilo premalo opravljenih na ljudeh, saj gre v tem primeru za komaj tretjo tovrstno raziskavo in prvo, s katero želijo ugotoviti, ali ima soja podobne učinke tudi na ljudi.
Soja vsebuje izoflavone, organsko spojino, ki deluje podobno kot ženski hormoni, zaradi česar prepreči nastajanje spermijev. Po strukturi so namreč podobni hormonu estrogenu, hkrati pa lahko posnemajo njegovo delovanje v številnih organih in tkivih. Poskusi na živalih so pokazali, da ima soja v mnogih primerih pozitivne učinke, kar pa ne velja pri nastajanju spermijev.
Na Harvardski univerzi so tri mesece preučevali uživanje soje pri 99 moških, ki so imeli težave z neplodnostjo. Ugotovili so, da količina soje obratno vpliva na koncentracijo spermijev, podobno kot pri upoštevanju starosti, dolžine abstinence, indeksa telesne mase ter uživanja kofeina, alkohola in tobaka.
Moški, ki so pojedli največ soje, so imeli v enem mililitru kar za 41 milijonov spermijev manj kot tisti, ki soje niso uživali. Moški ima povprečno od 80 do 120 milijonov spermijev na mililiter.
