Ste sam svoj nasilnež? 7 znakov, da zlorabljate samega sebe

Kaj pa začutite, ko slišite besedo zloraba samega sebe? Ste zlorabljajoča, sadistična, narcistična oseba, ki rada muči sebe? Menite, da ne, kajne?

Medtem, ko zlahka opazimo znake zlorabe pri nekom drugem, pa pogosto težko prepoznamo iste znake, ko zlorabljamo sami sebe. ker smo bili tako navajeni in naučeni – ker ne poznamo drugačne zgodbe.

Mislimo, da je normalno, če si nenehno ponavljamo, da nismo dovolj dobri. Menimo, da je v redu, če se nenehno primerjamo z drugimi. Menimo, da je povsem normalno, če dovolimo, da naše negotovosti, strahovi, zaskrbljenost, dvomi o sebi in pomanjkanje samozavesti obvladujejo naše življenje.

Vendar to ni res! Zlorabljanje samega sebe je enako napačno in neetično kot zlorabljanje drugih.

Zato je pomembno, da prepoznate znake zlorabe samega sebe in takšne strupene navade nadomestite z ljubeznijo do sebe, sočutjem do sebe in sočutjem do sebe.

Ali se samo-zlorabljate?

Če si govorite npr. katero od spodnjih ali podobnih izjav, potem vsekakor se.

• “Nikoli ti ne bo uspelo, ne glede na to, kako se trudiš.”
• “Nihče te ne bo nikoli imel rad. Umrl/a boš sam/a.”
• “Samo poglej se. Gnusiš se mi.”
• “Zakaj se sploh trudiš? Prava sramota si.”
• “Zakaj razmišljaš pozitivno? Si navadna zguba. Nobeno pozitivno razmišljanje tega ne bo spremenilo!”
• “Veš, kaj vsi govorijo o tebi? Da te sovražijo. In jaz tudi.”

Sliši se kot zloraba, kajne? No, če ste se kdaj vprašali, “kaj je zloraba samega sebe?”, sedaj vidite. Ko nam nekdo drug reče te stvari, jih hitro označimo za zlorabo. Ko pa te stvari rečemo sebi, jih obravnavamo kot potencialne resnice. Svojemu notranjemu kritiku dajemo preveliko moč in dopuščamo, da naš negativni samogovor škoduje našim čustvom in muči naš um. Ne le da nas to polni z dvomi, sramom in krivdo ter nam preprečuje, da bi v celoti izkoristili svoje potenciale, temveč dolgoročno resno vpliva tudi na naše duševno zdravje.

Zloraba samega sebe je nepotrebno samokaznovanje

Medtem ko lahko fizična zloraba samega sebe vključuje samopoškodovanje in samodestruktivno vedenje, lahko čustvena zloraba sebe povzroči globlje in trajne čustvene rane, ki vas lahko preganjajo vse življenje. Tesno je povezano s samoponiževanjem, pri katerem se zaradi slabe samopodobe, strahu, krivde, sramu, negotovosti ter pomanjkanja samospoštovanja in samozavesti nenehno ponižujete, omalovažujete ali se obnašate skrajno ponižno.

Trpinčenje samega sebe je dejansko bolj škodljivo kot trpinčenje drugih, saj si dopovedujete, da niste dovolj dobri. Če ste samozavestni in imate zdravo samospoštovanje, zlahka premagate žalitve drugih. Negativni samogovor pa vas razjeda od znotraj. Uniči vaš um, srce, zdravje in kar je najhuje, uniči vašega duha.

Samokritika in dvom vase sta naravna. Vsi ga do neke mere doživljamo. Toda ko začnete verjeti v vse laži, ki si jih pripovedujete, se začne težava. Čustvena zloraba samega sebe prizadene vašega notranjega otroka ter vaše sanje, želje, motivacijo in strasti potisne v temno brezno dvomov vase. Umaknete se od vsega, izolirate se, ubijate svojo samozavest ter bežite in se skrivate. Toda pred kom? Pred samim seboj. Pred vsemi lažmi, ki si jih govorite.

Zato je izjemno pomembno, da se naučite prepoznati znake samoprevare, da boste lahko prepoznali laži, s katerimi vas hrani vaš notranji kritik, da bi vas obdržal na tleh. Da boste lahko prepoznali, da so misli le misli. Niso vaša resničnost. Ni vam treba verjeti vsem tem lažem, ki si jih pripovedujete.

Spoznanje, kako se pogovarjate sami s seboj, lahko spremeni celotno vaše življenje.

7 znakov zlorabe samega sebe

Zloraba samega sebe je lahko zelo podobna, a hkrati drastično drugačna od zlorabe s strani nekoga drugega. Vendar pa je lahko precej težko spoznati, da zlorabljamo sami sebe. Prepoznavanje rdečih zastavic duševne, čustvene ali telesne zlorabe samega sebe vam lahko pomaga narediti korak naprej k okrevanju in gradnji boljšega življenja zase.

1. Dvom vase

• “Morda te zamisli ne bi smel deliti s svojim nadrejenim. Kaj če se mu bo zdelo, da sem neumna? Bolje je, da ostanem tiho.”
• “Ni več smisla hoditi na zmenke. Nihče me ne bo imel rad takšnega, kakršen sem. Spet me bodo zavrnili.”
• “Mislim, da ne morem dobiti te službe. Za ta razgovor je toliko drugih kandidatov. Vsi so videti veliko bolj usposobljeni od mene.”

Dvom vase je v redu, če vas motivira, da se še bolj potrudite in se še naprej varujete. Ko pa vas dvom vase ohromi in privede do samouničevanja, se spremeni v samopomilovanje. Zaradi njega postanete zaskrbljeni, tesnobni in pod stresom, ker ne morete opraviti naloge, in vam preprečuje, da bi se potrudili po svojih najboljših močeh. Zaradi občutkov negotovosti, negotovosti in pomanjkanja samozavesti, zaradi te vrste škodljive miselnosti dvomite o svoji identiteti, sposobnostih in prednostih. Prav tako vam preprečuje, da bi bili prepričani o uspehu v življenju.

Tudi anksioznost lahko pogosto vodi do vsiljivih in obsesivnih misli, zaradi katerih lahko verjamete, da ne morete izpolniti svojih pričakovanj ali pričakovanj drugih. To lahko negativno vpliva na vašo miselnost, uspešnost in učinkovitost. Te vsiljive misli povzročajo pretirano razmišljanje, ki vam krade veselje, srečo in nadzor nad lastnim življenjem. Dvom vase je jedro samouresničitve.

2. Nerealna pričakovanja

• “V naslednjih dveh tednih moram izgubiti 40 kilogramov. Zdaj ali nikoli.”
• “Zaradi njega se lahko popolnoma spremenim. Ko bo videl mojo novo podobo, se bo zaljubil vame.”
• “Tega projekta ne smem pokvariti, sicer ne bom nikoli napredoval.”

Pričakovanja nam dajejo upanje in nas navdajajo z optimizmom. Nerazumna pričakovanja pa vodijo v razočaranje. Tako, kot kadar nas zlorabljajo drugi, nam lahko tudi samouresničevanje naloži breme nerealnih pričakovanj, kar lahko povzroči resno škodo našemu duševnemu in čustvenemu zdravju. Ko od sebe zahtevate več, kar glede na trenutne razmere preprosto ni mogoče, se nastavljate na neuspeh.

Zahtevate, da zaslužite več denarja, da napredujete ali dobite boljšo službo, da se spravite v formo, da ste bolj učinkoviti, da dobite idealnega partnerja ali da ste boljši partner svojemu zakoncu, da ste pametnejši, manj agresivni in odzivni, da ste pametnejši in samozavestnejši – več, več, VEČ! Nikoli dovolj.

Čeprav vas vsa ta pričakovanja morda spodbudijo k bolj zavzetemu delu, bodo na dolgi rok vodila v izgorelost, nezavzetost, neuspeh in sram, saj nikoli ne boste mogli doseči vsega. Zaradi vsega tega boste imeli občutek, da niste dovolj dobri, in vaš notranji kritik bo začel kričati na vas: “Saj sem ti rekel!”

3. Zmerjanje

• “Jaz sem tak idiot. Ničesar ne morem narediti prav.”
• “V tej obleki sem videti tako grda. Ni čudno, da so vsi strmeli vame.”
• “Zakaj moram toliko žreti? Videti sem kot zavaljena svinja.”

Ali uporabljate žaljiva, ponižujoča in žaljiva imena in oznake, da bi se opisali? Žaljivi vzdevki in druge oblike verbalnega nasilja in nadlegovanja se uporabljajo za ustrahovanje drugih, večinoma v šolah. Zakaj potem to še vedno počnete sami s seboj kot odrasla oseba? Raziskave so pokazale, da ima lahko lepljenje žaljivih oznak sebi resne negativne učinke na počutje.

Uporaba žaljivih vzdevkov za opisovanje sebe je znak nizkega samospoštovanja in zlorabe samega sebe. To kaže, da verjamete, da ste manjvredni od drugih, in da se zaradi omalovaževanja počutite varne. “Bolje je, da žalim sebe, preden me začnejo žaliti drugi.” Toda to je navada, ki uničuje dušo in duha, zato se je morate takoj znebiti.

4. Negativni samogovor

“Tega ne morem narediti. Preprosto nimam sposobnosti, da bi to izpeljal.”
“Patricija je ves čas tako samozavestna. Nikoli ne bom tako dobra kot ona.”
“V telovadnici se mi bodo vsi smejali. Morala bi raje ostati doma.”

Vsi smo sami sebi največji kritiki. Samokritika je zelo pogosta in večina od nas jo je v različnih obdobjih že izkusila, ne glede na to, kako srečni ali uspešni smo. Toda ljudje, ki se zlorabljajo, so zelo nagnjeni k negativnemu samogovoru, ta pa je pogosto tako škodljiv, da vodi v obsojanje, obtoževanje, dvome in močan strah.

Ko naš notranji dialog postane pretirano zlorabljajoč in negativen, nam preprečuje, da bi verjeli vase in dosegli svoje potenciale. Preprečuje nam, da bi si zastavili cilje in jih dosegli, zmanjšuje našo samozavest in nam preprečuje pozitivne spremembe.

Ko se primerjamo z drugimi ali si govorimo, da nismo dovolj dobri, se izoliramo od vse ljubezni, ki jo imamo do sebe. Dvom vase lahko naš um in srce napolni s strahom, zaradi česar imamo občutek, da nam manjka nekaj pomembnega, kar imajo drugi. Takšno negativno govorjenje o sebi pa se pogosto rodi iz tesnobe, depresije in slabega samospoštovanja. Takšno toksično vedenje in duševno samopomilovanje lahko premagamo le tako, da se zavedamo, kaj si govorimo, in to zavestno zaustavimo.

5. Nezmožnost sprejemanja samega sebe

• “Zakaj moram biti ves čas tako sramežljiv? Zakaj ne morem biti bolj ekstrovertiran in družaben kot drugi?”
• “Vedel sem, da bom to pokvaril. Vedel sem. Na to nisem bil pripravljen. Nikoli ne bom pripravljen. Tega preprosto nimam v sebi.”
• “Moj šef mi je prejšnji mesec verjetno dal napredovanje iz usmiljenja. Rebeka je veliko pametnejša in bolj delovna od mene.”

Ali tudi vi težko verjamete vase? Kadar se ne moremo sprejeti takšni, kakršni smo, se običajno bolj osredotočamo na svoje napake, nepopolnosti in slabosti kot na svoje prednosti. Več poudarka dajemo temu, kaj si o nas mislijo drugi, saj ne verjamemo lastnemu mnenju o sebi. Vzrok za to so predvsem naše pomanjkanje samozavesti, zaskrbljenost, strahovi in negotovost. Prepričani smo, da nismo dovolj sposobni, da bi sami sprejemali prave odločitve, saj si nenehno nočemo verjeti in se sprejeti.

Bojimo se samosprejemanja, saj se bojimo, da bomo zaradi tega sprejeli svoje pomanjkljivosti in nepopolnosti in da ne bomo nikoli postali boljši. Nezmožnost zaupanja vase je tesno povezana z našimi nerealnimi pričakovanji in perfekcionističnim odnosom, kar nam preprečuje, da bi si zaupali. Zavedati pa se moramo, da je pomanjkanje zaupanja eden najpogostejših znakov zlorabe v vsakem odnosu, tudi v odnosu s samim seboj. Nedvomno je to eden od osnovnih znakov zlorabe samega sebe.

6. Perfekcionizem

• “To elektronsko sporočilo moram napisati brezhibno, tudi če moram ostati pokonci celo noč.”
• “Za ta zmenek se moram brezhibno obleči. Nositi moram prava oblačila, da bom videti vitkejša.”
• “Zdravo prehranjevanje v resnici ni dobra ideja. Nikoli se ne morem držati diete in mi bo zagotovo spodletelo. Nima smisla poskušati.”

Eden od najbolj subtilnih znakov zlorabe samega sebe pri odraslih je perfekcionizem. Ko od sebe nenehno pričakujete najboljše, boste ves čas silili do svojih meja. Čeprav je pomembno, da izstopite iz območja udobja, je lahko skrajno vedenje, ki vas potiska do fizičnih, duševnih in čustvenih skrajnosti, naravnost zlorabljajoče. Vsakodnevni znaki zlorabe samega sebe, ki jih z veseljem prezremo, so postati deloholik, da bi dosegli napredovanje; ali pa se lotiti strogega posta ali diete, da bi dosegli popolno postavo. Ta težnja po popolnosti pri svojem delu lahko povzroči resne duševne bolezni, kot so tesnoba, kronični stres, depresija, obsesivno-kompulzivna motnja (OCD) ali motnje hranjenja.

Prizadevanje za samorazvoj je vedno hvalevredno, toda zahtevati od sebe popolnost, da bi vsakič dosegli najboljše rezultate, ni nič drugega kot zloraba samega sebe. Verjamemo, da bolj ko se bomo trudili, bolje nam bo šlo. Pri tem pa podcenjujemo pomen počitka, sprostitve in okrevanja. To je jasen znak pomanjkanja ljubezni do sebe, saj verjamemo, da smo lahko srečni in ponosni nase le, ko dosežemo svoj cilj. Zaradi tega smo ves čas nezadovoljni in nesrečni, saj se nenehno pehamo za enim ciljem za drugim. Kar morate nujno storiti, je, da se zavedate razlike med prizadevanjem za odličnost in perfekcionizmom.

7. Samokaznovanje

• “Dokler ne dokončam tega projekta, ne morem iti ven ob koncih tedna in zapravljati čas. Nobenih načrtov za konec tedna več.”
• “Včeraj zvečer ne bi smel pojesti tiste torte. Zdaj se moram ves dan postiti in vsaj dve uri telovaditi, da to nadoknadim.”
• “Zelo slabo se mi uspeva pogovarjati z ljudmi. Moral bi ostati doma in se izogibati sramotenju pred drugimi.”

Se vam zdi, da se morate kaznovati, ko nekaj pokvarite? Zaradi nezavedne krivde lahko iščemo boleče situacije in trpljenje, da bi nevtralizirali takšna čustva. Čeprav je samopoškodovanje skrajna oblika samokaznovanja, se pogosteje kaže kot:

• negativno govorjenje o sebi
• miselnim poučevanjem samega sebe
• pretirano telovadbo
• siljenje v težka čustva, kot je občutek krivde po storjeni napaki
• zadrževanje nagrad itd.

Samokaznovanje je nedvomno oblika duševne in čustvene zlorabe, ki ima lahko hude telesne in psihološke posledice. To je predvsem mehanizem spoprijemanja s težkimi čustvi, kot so žalost, jeza, sram, krivda itd. Kadar se s takšnimi čustvi ne moremo spopasti na zdrav način, se namesto na druge spravimo nase. S kaznovanjem sebe se počutimo bolje, saj zmanjšamo čustveno bolečino, ker verjamemo, da si ne zaslužimo odpuščanja ali sreče. To je ena od najbolj izčrpavajočih oblik zlorabe samega sebe, čeprav se nam morda zdi, da se s tem “učimo” postati boljši.

Zakaj se zlorabljamo?

Zloraba samega sebe je lahko posledica številnih zapletenih dejavnikov. Temeljni vzrok zlorabe samega sebe je zanemarjanje, zapuščanje ali zloraba s strani staršev ali skrbnikov v otroštvu – to pa vodi v naslednje posledice, ki so hkrati vzroki za samo-zlorabo:

• če ste bili v preteklosti v čustveno zlorabljajočem romantičnem razmerju ali prijateljstvu;
• iskanje popolnosti in težave s samospoštovanjem;
• trpljenje za temeljnimi duševnimi boleznimi, kot sta anksioznost ali depresija.

Kako prenehati z zlorabo samega sebe

Čustveno zlorabljanje sebe ni nikoli zabavno. Zaradi tega se od znotraj počutite grozno in ste edini razlog za to, kako se počutite. Vendar se lahko odločite, da izstopite iz tega kroga zlorabe, tako da v sebi sprejmete empatijo, sočutje in ljubezen.

Spodaj je nekaj načinov, kako se izogniti temu, da bi postali žrtev zlorabe samega sebe, in si povrniti moč.

1. Prepoznajte razloge za zlorabo samega sebe in ugotovite, katere strahove, slabosti in negotovosti naslavlja.
2. Gojite ljubezen do sebe, bodite pozorni na svoja čustva in si prizadevajte za zadovoljitev svojih potreb.
3. Bodite bolj potrpežljivi, prijazni, sočutni in nežni do sebe. Povejte si, da je v redu, da imate napake in nepopolnosti. VSI jih imamo – smo samo ljudje.
4. Izogibajte se strupenim in zlorabljajočim odnosom ter ljudem, ki vas ne spoštujejo in ne cenijo.
5. Čestitajte si tudi za najmanjše dosežke in se vsak dan pohvalite.
6. Prakticirajte pozitivne afirmacije in si ponavljajte, da ste močni, neodvisni, sposobni in vredni. Vsakodnevno potrjevanje samega sebe lahko okrepi vašo samozavest in samospoštovanje.
7. Obvladajte svojo težnjo, da o vsem preveč razmišljate, in za obvladovanje tesnobe izvajajte sprostitvene tehnike, kot sta globoko dihanje in zavestna meditacija.
8. Delajte stvari, ki vas veselijo, privoščite si majhne cilje in se počutite posebno, če naredite kaj lepega zase.
9. Naučite se biti bolj asertivni in začnite reči “ne”, kadar vam ni do tega, da bi nekaj naredili ali privolili v nekaj.
10. Posvetujte se s terapevtom ali svetovalcem in poiščite strokovno pomoč, da ugotovite morebitne osnovne težave v duševnem zdravju.

Nadomestite zlorabo samega sebe z ljubeznijo do sebe

Prvi korak k premagovanju zlorabe samega sebe in spodbujanju ljubezni do sebe je, da rečete “ne” drugim in rečete “da” sebi. Če boste ugajali drugim in sebe postavljali na glavo, ne boste v življenju srečnejši. Namesto da bežite pred svojimi strahovi in negotovostmi, jih prepoznajte, sedite z njimi in jih obravnavajte – le tako boste resnično razrešili svoje strahove in se začeli sprejemati takšne, kakršni ste.

Zaslužite si svobodo, ljubezen in srečo, ne pa zlorabe. Osredotočite se na svoje duševne, čustvene in telesne potrebe, pokažite si zasluženo ljubezen in svojo energijo usmerite v razvoj sebe, namesto da se zlorabljate.

PREBERITE TUDI:

• Povej mi, iz kakšne družine prihajaš, in povem ti, kdo si
  
• Verbalno nasilje pušča dolgotrajne posledice in boli bolj kot fizično
  
• Anksioznost je posledica psihičnih zlorab v otroštvu
  
• “Mene so starši tudi tepli, pa nimam travm.” A življenjske zgodbe kažejo drugačno sliko