Test cvetličnega medu: Slovenski med na vrhu
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, domačim čebelarjem zaupamo tudi potrošniki, saj po podatkih spletne ankete ZPS večina kupuje med prav pri lokalnih čebelarjih. Tudi trgovske police so z medom bogato založene, izbira je pestra, na ZPS pa so tokrat pod drobnogled vzeli 11 vzorcev cvetličnega medu, kupljenih pri različnih trgovcih po Sloveniji.
Rezultati so razveseljivi – večina vzorcev je prejela oceno dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci s slovenskim poreklom. Rezultati vzorcev slovenskega medu tudi nakazujejo, da je slovenski med potencialno bolj svež od medu, ki pripotuje od daleč, potrošniki pa so mu dali višjo oceno za okus v t.i. v slepem testiranju.
Vsi vzorci so skladni z zakonodajo, potvorb niso odkrili. A potrošnik pogosto ne more razbrati, od kod točno je med, zato se na ZPS zavzemajo za natančno poimenovanje porekla, torej da proizvajalci namesto obstoječih oznak vedno natančno navedejo vse države, od koder prihaja med.
Na ZPS testu medu so v laboratorij poslali izdelke domačih in tujih proizvajalcev. »V laboratoriju smo preverili parametre sestave medu (določeni so z zakonodajo) in morebitne ostanke zdravil za zatiranje bolezni v panju, ugotavljali pa smo tudi potvorjenost medu in z mikroskopsko analizo peloda preverili botanično in geografsko poreklo, potrošnike smo povprašali o všečnosti medu ter preverili skladnost označbe z zakonodajo,« je pojasnila način testiranja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: “V končno oceno pa smo vključili tudi trajnostni vidik, pri čemer smo upoštevali oddaljenost države porekla, različne certifikate in embalažo. Glede na rezultate testa lahko zaključimo, da so v povprečju najboljši prav izdelki slovenskega porekla.”
Tudi potrošniki najvišjo oceno podelili slovenskemu medu
Povprečen Slovenec poje okrog kilogram medu na leto, kar nas uvršča med največje evropske porabnike tega zlatega darila čebel. Zato so na ZPS k testiranju povabili tudi potrošnike in jih povprašali o všečnosti vzorcev. Slovenski med je dobil tako najvišjo hedonsko oceno v slepem testiranju, všečnost slovenskega medu pa je bila potrjena dodatno s testom, v katerem so potrošnike prosili, da izberejo med, ki jim je najbolj všeč, in tistega, ki jim je najmanj. Med 11 vzorci je bil na ta način največkrat izbran za najboljšega prav slovenski med. Kot ugotavljajo na Biotehniški fakulteti, kjer je potekal senzorični del testiranja, je potrošnik navajen na okus, s katerim je pogosto v stiku, kar se je potrdilo tudi v primeru medu.
ZPS: Zavzemamo se za natančno označevanje porekla
Največji proizvajalki medu na svetu sta Kitajska in Argentina, čeprav ga sami porabita le majhen delež in ga večino izvozita. Največ medu pa pride v Slovenijo iz Nemčije in s Hrvaške. Poreklo, torej, kje je bil med pridelan, mora biti obvezno navedeno na označbi. Če je ves med iz ene države, se mora poreklo označiti z navedbo države. Če med izvira iz več kot ene države, ga lahko proizvajalec namesto z natančno navedbo vseh držav opremi le z eno od naslednjih oznak: “mešanica medu iz držav članic EU”, “mešanica medu iz držav, ki niso članice EU” ali “mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU”. Ob sprejemanju zakonodaje so tako označevanje dosegli prav proizvajalci in trgovci, z argumenti, da celotna navedba zavzame preveč prostora.
“Poreklo medu je za potrošnika najpomembnejša informacija pri izbiri, zato menimo, da bi morali biti vsi izdelki, tudi če gre za mešanico, označeni z navedbo vseh držav, iz katerih je med, po padajočem vrstnem redu,” izpostavlja Anja Bolha in dodaja: “Na Zvezi potrošnikov Slovenije se zavzemamo za natančno poimenovanje porekla in želimo, da namesto obstoječih oznak proizvajalci vedno natančno navedejo vse države, iz katerih prihaja med v mešanici. Za natančno označevanje se zdaj zavzemajo tudi večji slovenski pridelovalci in polnilci pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije, ki je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS poslala pobudo za jasno označevanje porekla.”
Uporabni nasveti
- Uživajte čim bolj svež, lokalno pridelan med, ki ni bil izpostavljen dolgim transportnim potem in neznanim pogojem skladiščenja.
- Medu ne dodajajte v vroč čaj. Višja temperatura poškoduje ali izniči nekatere naravno prisotne zaščitne snovi (encimi, vitamini) v medu, zato ga ne dodajamo vročim napitkom (npr. čaju ali kavi), dokler se ne ohladi na vsaj 40 °C. Pozitivne lastnosti medu se uničijo tudi, če ga uporabljamo pri peki za slajenje peciv.
- Ne pretiravajte s količino medu. Zaradi velike vsebnosti sladkorja je med energijsko bogato živilo s približno 330 kcal na 100 gramov. Z njim lahko nadomestimo druge oblike prostega sladkorja (npr. namizni sladkor). Za zdravega odraslega s povprečnimi potrebami je priporočeno uživanje največ tri do štiri čajne žličke, za otroka pa do dve čajni žlički na dan, ob pogoju, da nismo zaužili dodatnih sladkorjev s hrano in pijačami. Uživanje medu se odsvetuje otrokom do dopolnjenega prvega leta starosti, saj lahko med vsebuje bakterijo Clostridium botulinum, ki pomeni tveganje za razvoj botulizma pri dojenčkih.
- Med shranjujemo pri sobni temperaturi v temnem prostoru, s tem najdlje ohranimo barvo in arome. Optimalna temperatura za shranjevanje je med 18 in 24°C, vseeno bo med po določenem času kristaliziral.
- Prodaja v trgovini je ustrezno nadzorovana, jasno je, kako mora biti opremljen kozarec medu. Ko kupujete neposredno pri čebelarju, naj vam pred nakupom omogoči, da med tudi poskusite. Označbe kakovosti, kot sta “Zaščitena označba porekla” in “Zaščitena geografska označba” so dodatno jamstvo, da se kakovost takega medu redno spremlja.
Rezultati testa so dostopni v reviji ZPStest 11-12/2019, na tej povezavi in v aplikaciji ZPStest.
