Zadnje poročilo Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah navaja, da odpadna hrana predstavlja desetino emisij toplogrednih plinov. Če bi bila odpadna hrana država, bi bila tako tretja največja povzročiteljica emisij.
Približno tretjino pridelane hrane zavržemo, s tem pa zavržemo tudi vse naravne in človeške vire, ki smo jih vložili v pridelavo, predelavo, prodajo in razdeljevanje. V Evropi je količina zavrženih virov kot posledica zavržene hrane enaka 261 milijonom tonam. Za ilustracijo – v ZDA se s hrano letno zavrže četrtina vse porabljene pitne vode oz. v Evropi trikratni volumen Ženevskega jezera. Pridelava hrane zahteva tudi velike pridelovalne površine, kjer je prst vse bolj izčprana, krčenje ekosistemov in biotske raznovrstnost pa močno prispeva k podnebnim spremembam. Hrana, ki jo letno zavržemo, je za pridelavo potrebovala 1,4 milijarde hektarjev zemlje, kar je ekvivalentno 30 % celotne potrebe po pridelovalnih površinah v kmetijstvu. Z zavrženo hrano pa zapravimo tudi veliko energije – v Sloveniji tako zavržemo 10 % energije.
PREBERITE TUDI: Iz ostankov hrane do visoke kulinarike
Vsaka faza v prehranski verigi prispeva k izgubam hrane in ogljičnemu odtisu, a kilogram odpadne hrane v fazah na začetku prehranjevalne verige (pridelava) pomeni manjši ogljični odtis kot kilogram na koncu (potrošnja). Čeprav zaradi krajšega roka trajanja, cenovne dostopnosti in prevelikih kupljenih količin zavržemo največ sadja, zelenjave in žitaric, predstavljajo količine odpadnega mesa, mleka in jajc veliko večji ogljični odtis in več porabljene vode. Tako že manjše zmanjšanje količin zavrženega mesa, pomeni veliko zmanjšanje rabe vode in dušikovih virov. Preprečevanje nastajanja zavržkov hrane in pretežno rastlinska dieta sta tako po ugotovitvah projekta Drawdown med prvimi petimi ukrepi za blaženje učinkov podnebnih sprememb.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva. Ekologi zato pozivajo k odgovornemu ravnanju s hrano. Svetovno prebivalstvo bi lahko nahranili že z obstoječimi obdelovalnimi površinami, zato je ključno, da od debat o povečanju proizvodnje preidemo k sistemskim ukrepom za preprečevanje zavržkov ter spremembi prehranjevalnih in potrošniških navad na individualni ravni.
PREBERITE TUDI: Kar tretjina pridelane hrane se zavrže. Rešimo hrano, rešimo planet
