… potrebe naraščajočega števila prebivalstva, po drugi strani pa globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane. Po nekaterih podatkih ima zavržena hrana celo večji vpliv na podnebne spremembe kot plastika, njeno preprečevanje pa prispeva k več ciljem mednarodne Agende 2030 za trajnostni razvoj. Z namenom doseganja teh ciljev so Ekologi brez meja pripravili priročnik za zmanjševanje zavržkov v gospodinjstvih, javnih in izobraževalnih ustanovah, pri gostincih in trgovcih.
Ekologi brez meja so problematiko zavržene hrane že leta 2013 postavili na ‘meni’ slovenskih medijev in javnosti. Že sedem let tako kontinuirano izpostavljajo pomembnost reševanja tega izziva sodobne družbe. V preteklih letih so se posvetili predvsem gospodinjstvom in javnim ustanovam, tokrat pa so v ozir vzeli glavne postojanke od ‘vil do vilic’, kjer prihaja do zavržkov. Za gospodinjstva, javne in izobraževalne ustanove ter gostince in trgovce so v brezplačni publikaciji zbrali ključne korake za preprečevanje nastajanja zavržene hrane in dodatne namige ter dobre prakse iz tujine, s katerimi lahko na enostaven in kreativen način pripomoremo k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe.
Čips iz krompirjevih olupkov, ‘ekonadzorniki’ in ukinitev ‘all you can it’ ponudbe je le nekaj ukrepov, s katerimi Ekologi nagovarjajo različne ciljne skupine prehranske verige. Prav vsem pa je skupna potreba po seznanitvi z dejanskim stanjem. Večinoma se namreč ne zavedamo, kako ravnamo s hrano ter si domišljamo, da smo skrbni, varčni in da se nekaterih postopkov pač ne da spreminjati. Šele ko se bomo soočili z rezultati spremljanja zavržkov hrane, bomo lahko tudi ukrepali. Pomemben pogoj za uvajanje ukrepov pa je tudi proaktivno pozitivno razmišljanje in ne iskanje ovir, ki jih zapakiramo v večkrat slišani izgovor: se ne da! Da se! Če lahko rešimo hrano, lahko rešimo tudi planet.
Priročnik je nastal s finančno podporo Evropske unije v sklopu programa Trajnostna Evropa za vse.
