Pogosto ob vseh obveznostih in skrbeh kar pozabimo na skrb zase in svoje dobro počutje v vseh pogledih: fizično, čustveno, duhovno, intelektualno … Pa vendar ko prevečkrat pozabimo, se začnejo kopičiti nezadovoljstvo, utrujenost in slabo počutje. Prav je, da skrb zase postavimo na prvo mesto, kajti le če bomo poskrbeli zase, bomo lahko poskrbeli tudi za druge.
1. Skrb za fizične potrebe (skrb za telo)
Pomembno je, da skrbite za svoje telo. To ne pomeni, da morate vsak dan 2 uri preživeti v fitnesu – vsekakor pa je za zdravje telesa in duha pomembno, da se vsak dan gibamo. Sprehod, stopnice namesto dvigala; peš v trgovino; s kolesom v službo … in zdrava prehrana, torej za malico oreščki ali sadje namesto sladkarij; za kosilo solata namesto kosa pice.
Majhne odločitve, majhne spremembe vodijo k velikim spremembam. Ko boste poskrbeli za vsaj malo gibanja in zdravo prehrano vsak dan, boste to kaj kmalu opazili tako na svojem počutju kot tudi zdravju, energiji in nenazadnje videzu.
2. Skrb za čustvene potrebe
Čustvena skrb pomeni, da postanemo bolj pozorni na svoja čustva in občutke. Sploh zahodnjaki smo zelo programirani na to, da delujemo izključno z razumom, svoje občutke, pogosto tudi nezmotljivo intuicijo, pa zanemarjamo. Biti v stiku s sabo pomeni biti pozoren na to, kateri dogodki in izjave so sprožilci neprijetnih občutkov in zakaj. Ter da smo pozorni na svoja čustva in miselne procese, ki sledijo, ter da jih predelamo, se o njih s kom – najbolje terapevtom – pogovorimo, ne da jih tiščimo v sebi in z neprimernimi izbruhi ob neprimernih trenutkih reagiramo ne napačne ljudi.
PREBERITE TUDI: Jeza je pozitivno čustvo in čas je, da jo sprejmemo
Aristotel je dejal o jezi: “Vsakdo se lahko razjezi – nič lažjega. A razjeziti se v pravem trenutku, v pravi meri, na pravo osebo in s pravim namenom – tega ne zmore vsak.”
Kako to doseči? S pisanjem dnevnika, obiskovanjem terapevta, branjem ustrezne literature, meditacijo. Tudi kreativnost v obliki glasbe, kuhanja, slikanja, lahko zelo pomaga. Mnogi ne zdržijo sami s sabo, vedno morajo biti z nečem zaposleni in okupirani. A če ne morete preživeti dneva ali dveh sami s sabo in svojimi mislimi, brez druženja, potem bežite pred nečem, kar nosite v sebi.
Nezmožnost biti sam s sabo nakazuje, da imate v sebi nerazčiščene stvari, zato morate biti fizično ali miselno vedno z nečim zaposleni, da se vam ni treba ukvarjati samim s sabo. A to je le beg. Boste večno bežali? Potrebno se je soočiti s sabo, neprijetnimi stvarmi, svojimi bolečinami in travmami – le tako jih boste razrešili in svobodno zaživeli.
3. Skrb za duhovne potrebe
Duhovna skrb zase ne pomeni, da bi morali biti religiozni ,in verjeti ter častiti izmišljene stričke na nebu. Prej nasprotno – duhovnost pomeni, da skrbite za svojo dušo da stremite k notranjemu miru ter da iščete svoj namen na tem svetu. Namenjen nam je kratek čas – preživimo ga kar najlepše in najbolje. Pregovor pravi: “Religija je verovanje v izkušnjo nekoga drugega. Duhovnost pomeni imeti lastno izkušnjo.”
Za duhovno raven npr. poskrbite z meditacijo, dobrodelnostjo, preživljanjem časa v naravi ipd. Religije so namenjene podrejanju in kontroliranju množic; duhovnost osvobaja.
PREBERITE TUDI: Učenje novih jezikov spreminja razvoj možganov
4. Skrb za intelektualne potrebe
Intelektualna skrb pomeni, da skrbimo za razvoj svojih možganov; da počnemo nekaj, kar hrani in izziva naš intelektualni napredek in širi naše znanje in obzorja. Učenje novega jezika; branje; gledanje dokumentarnih filmov … skratka kakršnokoli izobraževanje bo poskrbelo, da bomo nahranili svoje intelektualne potrebe.
5. Skrb za družbene potrebe
Ljudje smo družbena bitja in medtem, ko se med seboj zelo razlikujemo – nekateri potrebujejo zelo veliko druženja in jim ustreza skorajda vsaka družba; medtem ko drugim bolj ustrezajo redka druženja in zgolj z ozkim krogom izbrancev – druženje potrebujemo vsi. Nihče se ne more dobro počutiti, če nima vsaj občasnega druženja in komunikacije s sočlovekom, zato poskrbite, da se vsaj občasno družite z ljudmi, ki so vam blizu oz. vam ustrezajo.
Pri tem se je dobro držati načela “bolje kvaliteta in kvantiteta”. Včasih je bolje preživeti čas sam s sabo, glasbo in dobro knjigo kot družbo, ki nam ne ustreza. Izogibajte se toksičnim ljudem ali čustvenim vampirjem (narcisi), saj vas bodo izčrpali v vseh pogledih.
6. Skrb za senzorne občutke
To pomeni, da poskrbimo tudi za svoje občutke kot so vid, voh, dotik, zvok, saj nam to pomaga, da se preselimo v “tukaj in zdaj”, ki nam tako rad uhaja. S tem tudi zmanjšamo stres, se sprostimo in s tem zelo pripomoremo k bolj optimističnemu počutju. Idealen način so npr. masaža, bosonoga hoja po naravnih tleh; topla kopel z eteričnimi olji in prijetno, pomirjajočo glasbo. Ravno s kopeljo poskrbimo za skoraj vse čute: dotik (voda ima terapevtski učinek); vonj (eterična olja) in zvok (pomirjajoča glasba + zvok vode).
PREBERITE TUDI: Razvajanje doma ~ kdaj ste si nazadnje vzeli čas zase?
