… na strukturo njihovih možganov, ko odrastejo. Študija, ki sta jo izvajali Univerza McGill in Univerza Oxford, ugotavlja, da se večina ljudi tekom svojega življenja nauči vsaj dva jezika, mnogi pa drug jezik govorijo zelo tekoče, še posebej, če so se obeh jezikov učili v zgodnjem otroštvu.
V študiji so ugotovili, da je vzorec razvoja možganov zelo podoben, če se otrok že od rojstva uči le enega ali dveh jezikov. Če se otrok začne drug jezik učiti nekoliko pozneje v otroštvu, ko že obvlada prvega, pa to spremeni strukturo možganov, še posebej frontalni korteks. Levi frontalni korteks postane debelejši, desni pa tanjši. Korteks je večplastna masa nevronov, ki igrajo pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah kot so mišljenje, jezik, zavest in spomin.
usfsp.edu
Študija kaže, da naloga učenja oziroma 'pridobivanja' drugega jezika v otroštvu spodbuja rast nevronov in povezave v nevronih na načine, ki jih vidimo pri pridobivanju kompleksnih motoričnih sposobnostih, kot je na primer žongliranje. Raziskovalci menijo, da bi težave, ki jih imajo nekateri ljudje pri učenju drugega jezika kasneje v življenju, lahko pojasnili na strukturni ravni. “Kasneje v otroštvu kot se otrok začne učiti drugega jezika, večje so možnosti za spremembe v frontalnem korteksu“ pravi dr. Denise Klein, ena izmed raziskovalk, ki je sodelovala pri raziskavi. Dodala je še, da njihova raziskava kaže, da je starost, pri oseba začne z učenjem drugega jezika, ključnega pomena pri določanju struktur za učenje jezika.
Vir naslovne fotografije: usfsp.edu
