Dobro je, če se znebimo vzorcev, ki nas omejujejo, zavirajo in poslabšujejo kakovost življenja. Med njimi so samo-označevanje; katastrofiziranje; zmanjševanje pozitivnega in povečevanje negativnega; pretirano čustveno odzivanje in podobno. Ena izmed najbolj uničujočih navad oz. vzorcev pa je razmišljanje v smeri ‘vse ali nič’. Tipični primeri tovrstnega razmišljanja so:
- Če nisi z mano, si proti meni.
- On/a je dobra / slaba.
- Ker poskus ni bil izjemen uspeh, je popoln polom.
Za kaj gre? Za perfekcionizem.
Ljudje, ki niso perfekcionisti, si to lastnost pogosto predstavljajo popolnoma napačno in na perfekcioniste gledajo kot na vzornike. Prepričani so, da so to le zelo natančni ljudje, zahtevni do sebe in drugih in ki vse opravijo brezhibno. A dejstva so precej drugačna – medtem, ko našteto sicer v veliki meri drži, perfekcionizem spremljajo tudi depresija, neprestane frustracije in nezadovoljstvo z (tudi izjemnimi) dosežki. Perfekcionizem je zelo težak način življenja, saj redkokdaj daje zadovoljstvo in večinoma razočaranje (nič in nikoli ni dovolj dobro).
Strokovnjaki se zavedajo, kako nesmiseln in celo nevaren za počutje in duševno zdravje je perfekcionizem, zato so prepričani, da se je treba veseliti tudi najmanjšega napredka ter delati oz. narediti kar največ, kar se da s tem, kar imamo na voljo. Zavedajo se, da je popolnost praktično nemogoče doseči – nikjer.
Zato je namesto perfekcionizma bolje zaobjeti pragmatičnost. Pragmatizem, za razliko od perfekcionizma, ne paralizira, saj izhaja iz tega, kar imamo. Nikoli ne bomo popolni, saj smo le ljudje, zato moramo biti usmerjeni k napredku, ne k doseganju popolnosti. Perfekcionizem praviloma nikoli ne vodi v uspeh.
Spodaj si preberite 6 nasvetov, ki vam bodo pomagali znebiti se perfekcionizma.
1. Ločite med realnimi in nerealnimi cilji
Perfekcionisti si pogosto zastavijo nerealne, skorajda nedosegljive cilje in ker jih ne morejo doseči oz. ne v popolnosti, so potem razočarani. Zato si zastavite realne cilje na vseh področjih življenja. Če imate težave, povprašajte prijatelje (a ne negativcev, ki so jim tudi realni cilji nedosegljivi).
2. Sprejmite, da vam včasih spodleti
Pravi perfekcionisti morajo neuspeh prav vaditi, da se navadijo na občutek, da jim lahko nekaj spodleti. Zavedajte se, da je vsak nov podvig hkrati učenje – in pri učenju nam pogosto spodleti (ko ste se kot otrok prvič postavili na noge v poskusu, da bi shodili, niste začeli teči maratona, temveč najprej neštetokrat padli; nato počasi shodili; nato začeli počasi teči; nato …). Sprejmite, da boste ‘padli’; sprejmite spremljajoče frustracije; sprejmite, da vam bo nerodno. Učenje zahteva padce in spodrsljaje, potrpežljivost, sočutje do sebe.
3. Zmotite se tudi pred drugimi
Naj vas ne bo sram se zmotiti pred drugimi. Vsak se kdaj zmoti, nihče ni popoln, vsi smo le ljudje! Najsi gre za mnenje; neusklajena oblačila, špinača na zobeh ali madež na hlačah – zgodi se lahko vsakomur. Ljudje so veliko bolj odpustljivi, kot morda mislite, predvsem pa preveč obremenjeni in zaposleni s sabo. Predvsem pa se zavedajte, da se na napakah največ naučimo.
4. Ne primerjajte se z drugimi – vi bodite VI
Nikar se ne primerjajte z drugimi – oni so oni in vi ste vi. Vsak človek je unikat zase in čeprav morda niste najboljši v stvari x, ste zato toliko boljši v stvari y! potrudite se le, da postanete najboljša verzija sebe. Nikar ne skušajte kopirati koga drugega in se obremenjevati, ker niste takšni. Ste posebno, izjemno, unikatno bitje s svojimi talenti, sposobnostmi in znanji, zato delajte na tem in izkoristite, kar imate.
5. Imejte se radi, spoštujte in cenite se
Za perfekcionist je zelo značilen tudi negativni samogovor. “Vse sem zafrknil,“ ko posel ni šel 100 % po planu; “debela sem,“ ko se zredi za 2 kg; in celo hujši kot so “sovražim se“ ipd. To se običajno dogaja, ko stvari ne gredo čisto po planu perfekcionista, a zavedati se je treba, da vaša dejanja, okoliščine, trenutno stanje niso VI. Ne identificirajte se z njimi. Redkokdaj gre vse po planih – takšno je življenje.
6. Ne krivite se
Nikar se ne krivite, saj je krivda eno najbolj uničujočih in neproduktivnih občutij. Za nazaj ne moremo nič spremeniti, hkrati pa nam jemlje energijo tukaj in zdaj za stvari, ki jih lahko spremenimo, ter ubija naše počutje. Tudi ko se vam zdi, da ste kaj naredili narobe, se opomnite, da ste v trenutku ravnanja delali najbolje, kot ste takrat vedeli in znali, hkrati pa se odločite, da boste naslednjič naredili drugače, boljše.
