Jeza je normalno čustvo in čas je, da jo sprejmemo

Če ste taki kot večina, potem ste prepričani, da je jeza negativno čustvo. Čustvo, ki ga je treba zanikati, potlačiti, pomesti pod preprogo. Nekaterim je to ostalo od vzgoje, sploh če so ženskega spola (kje se je pa spodobila za punčke, da so jezne?! Punčke so pridne in ubogljive); spet drugim, ker nas od vsepovsod bombardirajo s tem, da se je treba ves čas počutiti dobro; da moramo biti ves čas pozitivni, dobre volje in nasmejani.

In če – oz. bolje rečeno ko – ni tako, hitro dobimo občutek, da je nekaj narobe z nami in bi morali biti ves čas dobre volje, pozitivni in optimistični. Ker če nismo, se hitro najde kak new-age-ovski ‘optimist’ in nas označi za negativne.

Hkrati nas skušajo prepričati, da so zunanji dogodki povsem nepomembni ter da je vse odvisno od tega, kako bomo reagirali na njih. In medtem, ko je to delno res, je hkrati zelo zmotno in lahko tudi izjemno škodljivo. Posledica tega je namreč, da večina beži pred ‘negativnimi’ občutki; se ni ne pripravljena, ne sposobna soočiti z njimi in da utopično pričakuje, da bo vedno dobro razpoložena.

A nič ni dlje od resnice. Vsako čustvo obstaja z namenom in nam nekaj sporoča. In nerealno je pričakovati, da bomo na stresne, težke dogodke v življenju, ki nas lahko sesujejo ne le v črepinje, temveč prah, reagirali z nasmehom. Jeza je torej občutje, ki ima svoje mesto v našem repertoarju občutij. Nastane da v nas sproži akcijo kot reakcijo na situacije, ki so napačne, krivične ipd. Da reagiramo in to spremenimo.

Ko nastopi jeza, se naše telo fizično aktivira: mišice se napnejo in so pripravljene na ‘beg ali boj’; povišajo se krvni tlak in temperatura telesa ter tudi srčni utrip. Lahko nam je tudi vroče – skratka, naše telo je pripravljeno, da deluje agresivno. Jeza je tu zato, da se zaščitimo.

PREBERITE TUDI: Jeza je zdravju koristna

So neprijetni občutki lahko koristni?

Živimo v dobi, ko je moderno, da se vsi skušajo na vsak način izogniti ‘negativnim’ občutkom, saj se pričakuje, da bomo vedno samo dobre volje, optimistični in nasmejani. A to ni realno; to ni življenje. Jeza je občutje, ki ga večina ne mara. Poleg neprijetnih občutkov v telesu, ki jih imamo, ko smo jezni, nam je neprijetna tudi tuja jeza. Še zlasti, če je ta oseba jezna na nas. Takrat se mnogi poslužijo marsičesa, da bi se izognili tej jezi; tudi laganja, varanja ipd.

A jeza je nadvse pomembna in nam lahko marsikaj razkrije, zato je pomembno, da takrat natančno raziščemo svoje občutke. Namen jeze je, da nas spravi v občutek nelagodja – le tako se ji bomo namreč posvetili. Sporoča nam pomembne informacije, do katerih pa lahko pridemo le, če se soočimo s temi neprijetnimi občutki. Kajti brez neprijetnih občutkov ni sprememb in brez sprememb ni rasti.

4 razlogi, zakaj je jeza koristna

1. Jeza nam pomaga ugotoviti naše potrebe

Kako vemo, kaj potrebujemo? Prisluhnimo svoji jezi. Če v vas vse divja zaradi jeze ali besa, ker ste delali pozno v noč, vaš partner, ki je ime miren in sproščujoč dan pa vas prosi, da pripravite še večerjo, je to znak, da ni ravnovesja; da vi prispevate veliko več in da bo moral partner več prispevati.

2. Jeza nam pomaga ugotoviti, kje so naše meje

Vam zategne želodec in pesti se samodejno stisnejo vsakič, ko vidite svoje starše, saj veste, da vas bodo vprašali, kdaj se boste zresnili / dobili boljšo službo / poročili / odločili za otroka? To je jasen pokazatelj, da morate postaviti meje. Čas je, da se postavite zase in rečete “Prosim, da me ne sprašujete več o tem. To je moje življenje in to so moje osebne odločitve.”

3. Jeza nam pomaga, da dosežemo cilje

Ste jezni, ker vaš šef ne opazi vašega trdega, predanega dela? Uporabite energijo, ki vam jo daje ta jeza, da si poiščete službo, kjer boste cenjeni.

4. Jeza krepi odnose

Strokovnjaki terapevti pravijo, da je ena najslabših stvari, ki jih slišijo od parov na terapijah “Nikoli se ne prepirava s partnerjem.” To je naravnost katastrofalno, saj jeza krepi odnose. Konflikti in nesoglasja so tista, preko katerih se največ naučimo o svojem partnerju, vključno z njegovimi potrebami in mejami. Enakopravnost v odnosu pomeni, da se stvari rešuje sproti in skupaj; dela kompromise in skuša stvari videti in razumeti tudi s partnerjeve perspektive.

PREBERITE TUDI: Jeza nas naredi bolj racionalne

Kdaj je jeza škodljiva?

Jeza je praviloma škodljiva le v 3 primerih:

1. Ko je naperjena napram napačni osebi

Pogosto si ne upamo postaviti zase npr. napram nepravičnemu šefu, nato pridemo domov in vso svojo jezo stresemo na nič krivega, ljubečega partnerja.

2. Ko je izražena na nepravi način

Besnenje s kričanjem, razbijanjem in grožnjami ni pravi način za razreševanje konfliktov in nesporazumov. To je psihično nasilje. Ko v nas divja bes, počakamo in se umirimo, pok potrebi zboksamo blazino ali odidemo na intenzivni trening ali si privoščimo sproščujočo kopel – skratka počakamo, da se čustva umirijo in afekt mine. V nasprotnem primeru lahko naredimo več škode kot koristi. Ko smo umirjeni, se konstruktivno pogovorimo.

3. Ko jo potlačimo

Vse, kar potlačimo, ostaja v nas in se kasneje pokaže v psihičnih težavah kot so depresija in anksioznost, ali celo fizičnih boleznih. Zato vse razrešujte sproti in konstruktivno. Če oseba, ki je vir vašega stresa in jeze, ni sposobna konstruktivne debate, pa jo preprosto odstranite iz svojega življenja (oz. če to ni možno, omejite komunikacijo v najnujnejše in se nikar ne spuščajte v brezplodna prerekanja, ki ne vodijo nikamor).

Če se svoje jeze bojite, jo zanikate in vsakič znova potlačite; ali vas je strah tega, da bi bili drugi jezni na vas, to pomeni, da ste se zavezali pasivnosti. Tako se izogibate ljudem in izkušnjam, kjer bi lahko prišli v stik z jezo, kar pomeni, da se ne učite o sebi ter ne morete rasti in napredovati. Jeza je konstruktivno čustvo, ki vodi v akcijo, ta pa v spremembe, zato je čas, da se jo sprejme.

PREBERITE TUDI: Ni nam treba odreagirati na vsako stvar okoli nas