V zadnjem času se je name kot na ‘health freaka’ obrnilo precej znancev z vprašanjem, če je kokosovo olje zdravo ali ne – češ, da ne vedo več, saj vsakič pravijo drugače. Ali pa so potarnali “joj, ves čas so govorili, kako je zdravo, zdaj pa ugotovili, da ni, saj vsebuje nasičene maščobe”. In glede na to, kako se priporočila uradnih (‘strokovnih’) inštitucij neprestano spreminjajo – predvsem pa so pogosto zelo, zelo zastarela in netočna – ni nič čudnega, da so ljudje zmedeni.
Torej ali je kokosovo olje zdravo?
Odgovor je kratek in preprost: DA.
Pravzaprav je naravnost neverjetno, da nekateri uradni strokovnjaki kljub preko 1700 raziskavam, narejenih o kokosovem olju, ki so potrdile njegove pozitivne učinke na zdravje, še vedno (ali pa ponovno) trdijo, da je nezdravo.
Razlog, zaradi katerega so kokosovo olje uvrstili med nezdrave maščobe, je ta, da vsebuje nasičene maščobne kisline, ki naj bi povzročale bolezni srca in ožilja in dvigovale slab holesterol. Temu prepričanju smo bili podvrženi desetletja, a dokazov, ki bi potrdili, da nasičene maščobe mašijo arterije in tako povečajo nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja, praktično ni. Pravzaprav je ravno nasprotno, saj so nasičene maščobe nujno potrebne za človekovo zdravje.
PREBERITE TUDI: Jajca zvišujejo holesterol?
Niso vse nasičene maščobe enake
Obstaja več vrst nasičenih maščobnih kislin: kratko-verižne, srednje-verižne in dolgo-verižne. V naši prehrani je največ dolgo-verižnih, ki so najslabše, saj se težko in dolgo prebavljajo, telo pa jih pogosto shrani v maščobne zaloge. Kokosovo olje pa vsebuje približno dve tretjini srednje-verižnih trigliceridov, ki se prebavljajo drugače, saj za to ne potrebujejo encimov. Telo zato te maščobe uporabi kot energijo namesto da bi jih shranilo v maščobne zaloge. Poleg tega srednje-verižni trigliceridi preidejo skozi možgansko membrano, kjer dajejo energijo možganom (to je tudi razlog, da ima kokosovo olje pozitivne vplive pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in mnogih drugih ‘možganskih’ boleznih).
Kokosovo olje postane škodljivo šele če se ga pregreje na izjemno visokih temperaturah (hidrogenizacija), s čimer postane hidrogenirano in zelo obstojno. Pri tem postopku se maščobne kisline spremenijo v večkrat nasičene (trans) maščobne kisline – te pa so zdravju izjemno škodljive in povzročajo vrsto sodobnih bolezni. Kokosovo olje trans maščob ne vsebuje; ne oksidira ob segrevanju kot večina drugih zdravih maščob; je zelo obstojno in se ne pokvari.
Kaj se dogaja v telesu, da nastane holesterol?
Začnimo pri vzroku težave, ne posledici (holesterol). Telo oz. jetra začnejo proizvajati holesterol kot posledico vnetnih procesov v telesu, torej poškodb ožilja, saj je holesterol regenerativna snov. Ko sta namreč v naših žilah prisotni vnetni in oksidativni procesi, hoče telo to popraviti, odpraviti, zato začne proizvajati holesterol, da bi to škodo popravil.
Stanje lahko primerjamo z vodovodno napeljavo: če cev nekje pušča, je treba luknjo zamašiti in to je naloga holesterola v žilah. Holesterol je torej posledica drugih škodljivih procesov, ki se odvijajo v telesu. Poleg tega če želimo vedeti dejansko stanje ogroženost zaradi bolezni srca in ožilja, bi morali preveriti razmerja holesterola, ne zgolj višino.
PREBERITE TUDI: Palmova maščoba slab nadomestek za trans maščobe
Razmerje dobrega in slabega holesterola
Razlaga s harvardske medicinske šole: “Pomembno je razmerje med skupnim in dobrim holesterolom – manjša kot je številka, boljše je.” Torej če imate skupni holesterol 200 in dobrega 60, bi to pomenilo razmerje 3,3 (200 : 60 = 3,3). če pa bi ta oseba imela nizek HDL, npr. 35, bi bila številka razmerja precej višja, v tem primeru 5,7).
Sicer pa višina holesterola še zdaleč ni najboljši, kaj šele edini pokazatelj, ali nam grozijo bolezni srca in ožilja. Uradna medicina je preveč osredotočena (zgolj) na holesterol (ki je posledica), a v resnici bi morali na celotno stvar gledati širše – predvsem na prisotnost vnetnih procesov v telesu, ki so v resnici temeljni vzrok za bolezni srca in ožilja (torej vzrok).
ZANIMIVOST: Raziskava, opravljena na več kot 12 000 ljudeh, je pokazala, da je pravzaprav nizek holesterol tisti, ki je botroval prezgodnjim smrtim. Holesterol naše telo nujno potrebuje za optimalno delovanje.
Zamenjava z rastlinskimi olji?
Mnogi uradni strokovnjaki tako priporočajo, naj se kokosovo olje (in maslo) zamenja z rastlinskimi olji – a slabši nasvet bi skorajda težko dali. Raziskava, objavljena leta 2016 v British Medical Journal, je preverila, kaj se zgodi s tistimi, ki iz prehrane odstranijo nasičene maščobe in jih nadomestijo z rastlinskimi. Tako so uživali rastlinska olja in margarine. Kaj se je zgodilo? Močno so se jim povečale nevarnost za nastanek koronarne srčne bolezni in celo za smrt in vseh možnih razlogov.
Repično, koruzno, sojino in večina ostalih rastlinskih olj vsebuje namreč velike količine omega-6 maščobnih kislin, ki slovijo po tem, da povzročajo vnetne procese v telesu, to pa so procesi, ki prej ko slej pripeljejo do sodobnih bolezni. In medtem, ko nekaj omega-6 vsekakor potrebujemo, jih z dandanašnjo prehrano jih velika večina zaužije nekajkrat preveč, super zdravih in zaščitnih omega-3 in ustreznih nasičenih maščob pa nekajkrat premalo.
Poleg tega raziskave kažejo tudi, da so omega-6 maščobne kisline tesno povezane z rakavimi obolenji, sploh rakom dojk pri ženskah po menopavzi, ter rakom prostate pri moških.
Nasičene maščobe – da ali ne?
DA. Naše telo jih potrebuje, saj je iz njih sestavljenih več kot polovica celičnih membran, ki skrbijo za dobro delujoč imunski sistem. Treba se je zavedati, da je vloga holesterola v človeškem telesu zelo kompleksna, saj ga nujno potrebujemo za številne procese v telesu in za optimalno delovanje možganov. Prav tako to, da je holesterol škodljiv (in skupaj z njim nasičene maščobe), zavrača čedalje več raziskav.
Čedalje več raziskav potrjuje, da povečanje vnosa nasičenih maščob (koksovo olje, bio maslo, bio ghee) dviguje raven dobrega HDL holesterola in znižuje slabega, kar pomeni, da se izboljšuje zgoraj omenjeno tako pomembno razmerje med holesteroloma. Naši možgani, hrbtenjača in živčni sistem so sestavljeni iz okoli 25 odstotkov holesterola, zaradi česar njegovo uživanje vpliva na boljše zdravje – med drugim nasičene maščobe zmanjšujejo nevarnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, depresije in epileptičnih napadov.
PREBERITE TUDI: Je sonce res tako škodljivo ali: kaj v resnici povzroča raka?
Maščobe redijo?
Mnogi se (vsem) maščobam še vedno izogibajo v prepričanju, da maščobe redijo. A devetdeseta in obsedenost z ‘nezdravimi in redilnimi’ maščobami so mimo: študija, opravljena na 40 ženskah z abdominalno debelostjo, je pokazala, da so po 12 tednih uživanja kokosovega olja vsak dan shujšale, izboljšalo pa se jim je tudi razmerje holesterola – za razliko od kontrolne skupine, ki je uživala rastlinska olja. Tej skupini se je razmerje dobrega in slabega holesterola celo poslabšalo.
Predvsem pa pozabite na mit, da maščobe redijo: zdrave maščobe telo nujno potrebuje za svoje optimalno delovanje in ohranjanje zdravja, poleg tega celo pomagajo pri hujšanju. Če bi radi shujšali, raje ukinite sladkor v vseh oblikah, vključno s sadjem in žitaricami in uvedite zadostno količino zdravih maščob in kmalu boste videli rezultate.
ZANIMIVOST: Tisti, ki so hujšali s pomočjo kokosovega olja, so shujšali celo več kot tisti, ki so hujšali s pomočjo tako zelo zdravega olivnega olja.
Ukinjanje maščob in prekomerno uživanje ogljikovih hidratov sta dva temeljna krivca za debelost v sodobnem svetu. Četudi vam s kako tako dieto nekako uspe shujšati, boste odvečno maščobo kaj kmalu dobili nazaj – raziskave kažejo, da je NEuspeh tovrstnih diet 95 odstoten! Maščobe so tudi tiste, ki dajejo občutek sitosti, zato kljub hujšanju ne boste imeli občutka lakote (torej lahko pozabite na sitnobo in nezadovoljstvo). Hkrati s hujšanjem ne boste upočasnili metabolizma in ostali brez energije.
Tudi ketonska dieta, ki temelji na zdravih maščobah in res minimalno ogljikovih hidratov, je ne le ena najbolj učinkovitih, temveč tudi zdravih – pa ne le za zdrave temveč tudi pri mnogih ‘kroničnih in neozdravljivih’ in avtoimunskih boleznih: med drugim diabetesu, epileptičnih napadih, avtizmu, rakavih obolenjih, Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni in mnogih drugih.
Vsestransko zdravilno kokosovo olje
Ena izmed temeljnih značilnosti kokosovega olja je tudi ta, da vsebuje lavrično kislino, ki predstavlja kar 50 odstotkov maščobnih kislin v kokosovem olju. Ta krepi imunski sistem in deluje prti škodljivim bakterijam, virusom, glivicam in parazitom. Je celo tako učinkovita, da lahko uniči bakterije Staphylococcus aureus in Candida albicans, ki je najpogostejši vzrok za glivične okužbe. Učinkovito deluje tudi proti glivičnim okužbam kože. Evropsko združenje pediatrov celo priporoča, da se naglavnih uši lotimo kar z mešanico kokosovega olja in janeža, ki naj bi bila celo bolj učinkovita kot škodljiva sintetična sredstva, ki se jih dobi na recept – poleg tega naj bi bila ta mešanica celo dvakrat bolj učinkovita.
PREBERITE TUDI: Ketonska dieta – ko vse ostalo odpove
Ostali pozitivni učinki kokosovega olja:
- Preprečuje bolezni srca in ožilja, vključno z infarkti in kapmi.
- Dviguje dober holesterol in znižuje slabega.
- Znižuje previsok krvni tlak.
- Preprečuje obolenja dlesni (npr. parodontozo) in zobno gnilobo (ob uporabi ‘oil pulling’ metode, ne zgolj ob navadnem uživanju).
- Hrani izsušeno in razpokano kožo, vključno z ustnicami.
- Blaži in zdravi vnetja na koži, ureznine, odrgnine ter preprečuje okužbe.
Stara ljudstva kot dokaz
Dobro znano je, da določena ljudstva uživajo kokosovo olje že stoletja oz. tisočletja. Med njimi so npr. polinezijska ljudstva kot so Pukapuka in Tokelau, kjer jedo ogromno izdelkov iz kokosa – njihova prehrana je torej bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami in revna z ogljikovimi hidrati raziskovalci so presenečeni ugotovili, da so bolezni srca in ožilja pri njih skorajda nepoznane.
Druga študija se je osredotočila na ljudstvo Kitevan iz papue nove Gvineje, ki se prehranjuje enako kot pred tisočletji – zahodnjaški vpliv jih je, na njihovo veliko srečo, izpustil. Jedo veliko rib, sadja in gomoljev ter kokosa v vseh oblikah. Tudi oni praktično ne poznajo srčnega infarkta ali možganske kapi, bolečin v prsih in drugih težav, povezanih z boleznimi srca in ožilja. Pravzaprav imajo ta ljudstva najnižjo pojavnost bolezni srca in ožilja na svetu – čeprav mnogi od njih zaužijejo tudi do 50 odstotkov dnevnih kalorij iz nasičenih maščob, predvsem kokosovega olja.
Dr. Bruce Fife, raziskovalec in avtor knjige ‘The Coconut Oil Miracle’ je napisal: “Azijska in polinezijska ljudstva, ki vsakodnevno uživajo kokos in kokosovo olje, imajo najnižjo pojavnost srčno-žilnih bolezni na svetu. Čebi kokosovo olje res povzročalo bolezni srca in ožilja, kot nekateri verjamejo, bi ta ljudstva izumrla že pred stoletji. Populacije, ki zaužijejo velike količine kokosovega olja, imajo osupljivo dobro kardiovaskularno zdravje. Srčnih infarktov in možganskih kapi ne poznajo, medtem ko so v zahodnem svetu, kjer kokosovega olja skorajda ne uživajo, značilni.”
PREBERITE TUDI: Neskončna zgodba: maslo ali margarina?
Kako preprečiti bolezni srca in ožilja?
Preprosto:
- Izogibajte se sladkorju in ogljikovim hidratom, ki imajo velik vpliv na padec dobrega holesterola (kar vpliva na tako zelo pomembno razmerje holesterolov, kot razloženo zgoraj), povzročajo inzulinsko rezistenco in dvigajo trigliceride v krvi (teh pa nihče omenja, a so zelo pomembni in zelo škodljivi!).
- Zmanjšajte stres, saj stres močno dvigne izločanje kortizola, ta pa vpliva na inzulin in vse ostale hormone (poruši hormonsko ravnovesje), kar prav tako vodi v vrsto bolezni.
- Redno se gibajte. Dodatna razlaga verjetno ni potrebna.
Še vedno dvomite?
Če še vedno menite, da so uradna priporočila zanesljiva, naj spomnim na nekaj dejstev. Ni še dolgo tega, ko so na veliko odsvetovali uživanje jajc, ker so predvidevali, da naj bi dvigovala holesterol. Prav tako ni dolgo tega, ko so priporočali, naj se ukine maslo in uživa rastlinske margarine, ki vsebujejo skorajda izključno večkrat nasičene maščobne kisline (trans maščobe), ki so eden glavnih vzrokov za bolezni sodobnega časa. Potem so svetovali, naj se uživa nemastne izdelke (se spomnite brezmaščobne obsesije devetdesetih, ko so bile vse maščobe razglašene za škodljive?), ki pa so bili polni sladkorja. In nenazadnje: kakih 50 let nazaj so zdravniki priporočali kajenje (ja, prav res).
Skratka, vsa ta priporočila so vodila v katastrofalne posledice in bolezni sodobnega časa – od metabolnega sindroma, diabetesa tipa 2, debelosti do bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in smrti iz vseh naštetih razlogov (in še kakega poleg). In sedaj naj ukinemo nasičene maščobe, ki jih človek uživa od svojega obstoja dalje in ki so nujno potrebne za optimalno delovanje človeškega telesa? Pamet v glavo!
PREBERITE TUDI: Zajtrk – nujen in najpomembnejši obrok dneva?
