Neskončna zgodba: maslo ali margarina?

… dviguje holesterol, margarine pa kot zdrav rastlinski nadomestek. Tako so potrošniki nehali kupovati maslo in ga nadomestili z 'zdravimi' margarinami. Posledice so bile med drugim prava epidemija povišanega holesterola ter vrsta drugih bolezni, med drugim tudi rakavih obolenj.

Kasneje se je, tako kot za večino 'super novotarij', izkazalo, da so margarine kljub temu, da so rastlinskega izvora, vse prej kot zdrave. Temeljijo namreč na večkrat in močno pregretih rastlinskih oljih, ki tako spremenijo svojo sestavo in (večkrat) nenasičenih maščob v večkrat nasičene oz. hidrogenirane ali 'trans' maščobe – te pa so daleč najbolj nezdrave maščobe, kar jih lahko vnesemo v svoje telo. Splošno sprejeto 'dejstvo', da so nasičene živalske maščobe avtomatično škodljive in rastlinske v vsakem primeru neškodljive ali celo zdrave, lahko torej mirno roma v koš z neresnično navlako preteklosti.

To je pokazala tudi nedavno opravljena meta analiza (torej analiza več raziskav), v kateri je sodelovalo skoraj 350 tisoč ljudi. Odkritja so bila naravnost šokantna – to je, da maslo ni niti približno toliko škodljivo kot so margarine, ter da slednje povzročajo nemalo sodobnih bolezni in drugih zdravstvenih težav.

PREBERITE TUDI: Takole so nam oprali možgane, da je zajtrk nujen obrok
 

Jasno pa postaja tudi, da so bili uradni strokovni napotki glede načina zdravega prehranjevanja (ponovno) zmotni. Pri tem lahko omenimo zgrešeno prehranjevalno piramido; zgrešene poglede na in nasvete glede holesterola in bolezni srca in ožilja, uživanja jajc in maščob ter še marsičesa. Skratka, skrajni čas je, da začnemo raziskovati tudi sami in se ne zanašamo več izključno na uradna priporočila raznih ministrstev in strokovnih inštitucij, saj so se vse prevečkrat izkazala za popolnoma zgrešena in celo škodljiva.

Kako nastane margarina?

Margarino naredijo v procesu, imenovanem hidrogeniranje, v katerem (večkrat) nenasičene maščobe, ki so načeloma v tekočem stanju, z intenzivnim pregrevanjem spremenijo v trdno stanje. Za to uporabijo najcenejša in najmanj kakovostna olja, ki so zaradi posebnega procesa pridobivanja že tako v rahlo žaltavem stanju, ter jih zmešajo z majhnimi kovinskimi delci, ponavadi nikljevim oksidom. To nato pod visokim tlakom in izjemno visokimi temperaturami obdelajo z vodikovim plinom.

Nato dodajo posebne emulgatorje in škrob, da tako obdelane maščobe dobijo lepšo teksturo, nato ponovno obdelajo pod zelo visokimi temperaturami, kjer maso očistijo s paro, da odstranijo očitno odbijajoč in nezdrav vonj. Na tej stopnji ima margarina želodec obračajočo sivo barvo, ki jo odstranijo s posebnimi belili, nato dodajo prijetne arome in barvila, ki jo obarvajo v barvo masla.

PREBERITE TUDI: Paleo dieta – kaj je in kako se je lotiti?
 

Na začetku, ko so pričeli z izdelovanjem hidrogeniranih maščob, so bile le-te trde skoraj kot beton in idealne za skorajda takojšnjo zamašitev arterij in tako zares nevarno škodljive. Ravno zato so jih nato reformulirali in nastala je sodobna margarina: z rastlinskimi olji (seveda popolnoma predelanimi in uničenimi), mehka, lepo mazljiva in mamljivo dišeča – a vseeno škodljiva.

Zakaj so (delno) hidrogenirana olja še toliko bolj škodljiva?

Hidrogenirana in delno hidrogenirana olja so tako zelo škodljiva zato, ker v procesu hidrogeniranja v celoti in popolnoma spremenijo svojo prvotno, našemu telesu poznano kemijsko sestavo. Mnoge tovrstne maščobe so prav strupene, a jih naš prebavni sistem ne prepozna kot take. Zato jih, namesto, da bi jih izločil iz telesa, absorbira v celične membrane. Tako naše celice na nek način postanejo delno hidrogenirane, kar ima uničujoč vpliv na celični metabolizem in vodi v izjemno resne bolezni sodobnega časa – torej bolezni, ki si jih sami pridelamo s svojim načinom življenja. Eden izmed teh načinov je tudi uživanje nezdrave hrane, torej hidrogeniranih maščob.

PREBERITE TUDI: Prekinitveni post ali 'intermittent fasting'
 

Prav tako ni nobene raziskave, ki bi potrdila, da uživanje nasičenih (živalskih) maščob zamaši koronarne arterije in povzroča bolezni srca in ožilja – v resnici pa imajo škodljiv vpliv na naše ožilje (in možgane in celotno telo) prav hidrogenirane maščobe.

Katere bolezni so posledica uživanja hidrogeniranih maščob?

Gre za resne in pogosto neozdravljive bolezni, ki imajo uničujoč vpliv na kakovost življenja ljudi – med drugim aterosklerozo, bolezni srca in ožilja (ki lahko vodijo v srčni infarkt in možgansko kap), diabetes, debelost, trajno oslabljen imunski sistem, neplodnost, težave pri dojenju ter težave s kostmi, sklepi in vezmi.

Je maslo torej boljša izbira?

Na koncu tako skorajda brez izjeme ugotovimo, da je bilo tisto staro in krivično ožigosano kot zastarelo ali nezdravo, še vedno najboljše. Maslo, ki je pridobljeno iz ekološko vzgojenih krav proste reje, torej ekološko maslo, je vsekakor še vedno najbolj zdrava izbira. Te maščobe so tudi ključne komponente celičnih membran in nujno potrebne za nastajanje določenih hormonov, veliko vlogo pa imajo tudi pri prenašanju in absorpciji določenih vitaminov in mineralov.

Vsebuje vitamine A, D, K in E v naravni obliki, zdrave nasičene maščobe, obliko holesterola, ki je zdrava za razvoj in optimalno delovanje možganov in živčevja, sestavine, ki imajo protiglivično, antioksidativno in celo protirakavo delovanje ter tako imenovani 'Wulzenov faktor'.

• 'Wulzenov faktor', poznan tudi kot 'faktor togosti', ki se sicer nahaja v surovih živalskih maščobah. Ta ščiti živa bitja – ljudi in živali – pred kalcifikacijo sklepov oz. degenerativnim artritisom. Preprečuje tudi otrdevanje arterij, katarakte in kalcifikacijo epifize. Pasterizacija ta faktor uniči, zato je potrebno uživati nepasterizirane izdelke, če ga želimo vnesti v telo.
• Vitamin K2 pomaga pri absorpciji mineralov. Maslo je bogat vir vitamina K2, če je ekološko in pridobljeno iz mleka krav proste reje. Pasterizacija ga ne uniči.
• Kratko- in srednje-verižne maščobne kisline – okoli 12 % do 15 % masla vsebuje tovrstne maščobne kisline, ki imajo protimikrobno delovanje, delovanje proti tumorjem ter spodbujajo dobro delovanje imunskega sistema.
• Omega-3 in omega-6 esencialne maščobne kisline – v maslu se nahajajo v majhnih količinah, a so prisotne v enaki meri, ker preprečuje zaužitje tako zelo škodljivih in v sodobni prehrani prisotnih v čisto preveliki meri omega-6 maščobnih kislin.
• Holesterol: v večjih količinah se nahaja v materinem mleku in je nujno potreben za optimalno rast in razvoj otroka. Naše telo ga potrebuje, da proizvede različne steroide, ki nas ščitijo pred rakavimi obolenji, boleznimi srca in ožilja ter duševnimi boleznimi.
• Minerale v sledovih: mangan, cink, krom, jod in selen.

PREBERITE TUDI: Kako shujšati v trebuh in pas?
 

Kaj pa posebne margarine, ki jih oglašujejo kot zdrave?

Vsekakor so boljša izbira kot navadne, a ne glede na to gredo skozi posebne postopke obdelave in vsebujejo precej škodljivih snovi. Margarine, ki naj bi zniževale holesterol, sicer res vsebujejo rastlinske snovi kot so steroli in stanoli, ki znižujejo holesterol, a treba se je zavedati, da se tudi pogled in vedenje o holesterolu spreminja (več o tem v prihajajočem članku).

Za kaj se boste torej odločili – za maslo ali margarino?