Alfa in beta hidroksi kisline in kako delujejo na kožo

Naša koža je del nas, ki ga nosimo vsem na očeh in odraža našo skrb zanjo in našo starost. Je tudi naš največji organ, saj pri odraslem človeku meri med 1,6 in 2 m2 in predstavlja kar 15% do 18% naše celotne teže. Debelina kože je zelo različna: najtanjša je na veki, kjer meri le približno 0,5 mm, najdebelejša pa na podplatu, kjer meri približno 4 mm (no, pa tudi kakšne centimetrske imamo kdaj priložnost videti). Njena najpomembnejša funkcija je zaščita pred zunanjimi vplivi, ki pa jo lahko opravlja le, če je zdrava in nepoškodovana. Poleg tega je koža eno naših glavnih čutil.

Obnavljanje kože

Koža se sama redno obnavlja in sicer dokler je mlada, se obnovi nekje vsakih 28 dni, z leti pa se začne ta proces upočasnjevati. To se začne že pri približno 20. letu in z leti se obnavlja čedalje počasneje. Tako lahko večinoma nekje pri 30. letu opazimo prve gubice, če pa ste kadilci, ste veliko časa preživeli na soncu (ali še slabše – v solarijih) ter poleg tega uporabljate še izdelke, ki namesto antioksidantov in antiiritantov vsebujejo dražeče sestavine, pa se to pokaže že veliko prej.

Tako lahko opazimo mlada dekleta, stara nekaj čez 20 let, ki imajo popolnoma uničeno kožo in izgledajo mnogo starejša, kot pa so v resnici. Spet drugim se 'grehi' pokažejo kasneje. Da pa se ne bomo ponavljali o stvareh, na katere smo že neštetokrat opozarjali, se bomo v nadaljevanju osredotočila kar na bistvo tega članka: delovanje kože, njeno obnavljanje ter vpliv hidroksi kislin na ta proces.

Struktura kože

Da boste lažje razumeli, kakšen vpliv imajo hidroksi kisline na obnavljanje kože, najprej kratek opis strukture kože.

Koža je sestavljena iz treh slojev: vrhnjice (epidermis), usnjice (dermis) ter podkožja, ki veže kožo na mišice in kosti. Kar mi vidimo, je vrhnjica, saj predstavlja zgornjo plast naše kože. Zgornji del vrhnjice sestavljajo odmrle celice, ki delujejo kot naša naravna zaščita pred zunanjimi vplivi, kot so dež, sonce, veter … Tako kot vsi naši organi, mora tudi koža neprestano delovati in se obnavljati, da lahko živimo. Proces obnavljanja naše kože poteka tako, da v usnjici nastajajo nove, bolj zdrave celice in ko so pripravljene, začnejo potovati skozi vrhnjico proti njeni površini.

Tam postopno in kontinuirano zamenjujejo odmrle celice, te pa se postopno luščijo stran. Ta proces se odvija nepretrgoma (v bistvu boste v času, ki ga boste potrebovali, da boste prebrali tale članek, odluščili približno 40000 celic!) in čas od nastanka nove mlade celice do njenega prihoda na površje znaša približno mesec dni. Ko pa je koža starejša, se ta proces odvija čedalje počasneje, zato se naša koža stara, postaja manj čvrsta in sijoča in izgleda čedalje bolj uvela. Na srečo je kar 95% naše vrhnjice namenjene ustvarjanju novih celic, medtem ko ostalih 5% tvorijo melanociti, ki proizvajajo melanin (kožno barvilo) ter Langerhansove ter Merkelove celice, ki delujejo kot nekakšen imunski sistem.

Usnjica predstavlja osnovo in podlago za vrhnjico in je najdebelejši del kože. Sestavljajo jo kolagen, elastin ter retikulin – vsa ta vlakna so osnova, ki daje našemu največjemu organu podporo in strukturo. V tej plasti se nahajajo tudi živčni končiči, pore lojnice in znojnice ter lasne korenine.

Kot ste verjetno že ugotovili, je problem v tem, da se naša koža z leti obnavlja čedalje počasneje, prekriva jo sloj poškodovanih odmrlih celic in temu primerno tudi izgleda. Tu pa nastopijo alfa in beta hidroksi kisline, ki lahko temeljito spremenijo izgled in stanje naše kože.

Nadaljevanje v 2. delu članka.