Zaposlovanje v EU

Večina od nas pri besedah služba in Evropska unija, če sta le omenjeni v istem stavku, pomisli na čudovito priložnost, dobro plačo, reference, ki odpirajo vsa vrata … ampak potem resignirano zaključimo z mislijo, da se to večinoma dogaja le drugim.

Sicer bi to tudi nas čisto zanimalo in bi se nam zdelo prav krasno, verjetno smo dovolj sposobni, znamo kak tuji jezik in bi delo, ki bi ga dobili, vsaj solidno, če že ne prav dobro opravljali, vendar dostikrat ne stopimo niti na prvo stopnico, ki bi nas popeljala do cilja – ne priskrbimo si dovolj informacij.

Sicer je res, da pot do službe v EU institucijah ali do zaposlitve v drugi državi članici ni otročje enostavna. Pa tudi skorajda nemogoča ni. In prav zato, da bi vam olajšali iskanje koristnih informacij, vas spomnili na možnosti, ki so na voljo, in, nenazadnje, prispevali malce spodbude, smo pripravili kratek vodič po zaposlitvenih možnostih znotraj Evropske unije.

Če se želite zaposliti v kateri koli državi članici EU, Švici, Islandiji, Liechtensteinu ali na Norveškem, vam bo v veliko pomoč mreža EURES. Mreža združuje ponudbo in povpraševanje na trgu dela v Uniji in omenjenih štirih državah, vanjo pa so vključeni nacionalni javni zavodi za zaposlovanje in Evropska komisija. Svojo nalogo – informiranje, svetovanje in posredovanje zaposlitve – EURES opravlja prek dveh mehanizmov – spletne strani http://europa.eu.int/eures/home.jsp?lang=sl in svetovalcev, ki delajo v zavodih za zaposlovanje posameznih držav ali v partnerskih organizacijah mreže EURES.

Na spletni strani lahko iščete zaposlitev, objavite svoj življenjepis (v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku), dobite praktične informacije o pogojih življenja in dela v posameznih državah (nastanitev, šola, davki, življenjski stroški, zdravstvo, socialna zakonodaja, primerljivost izobrazbe) ter preberete analize trgov delovne sile v vseh državah in regijah. Cilj portala je vzpostaviti prostor, kjer se iskalci zaposlitve srečujejo z delodajalci, in sicer na dva načina: ponudnik zaposlitve odda oglas, v katerem navede delovno mesto in njegov opis, pogoje, plačilo, delovni čas in vrsto pogodbe ter oblike kontaktov. Drugi način je, da iskalec zaposlitve objavi svoj življenjepis (navodila so na spletni strani), v stik z njim pa stopi delodajalec.

V Sloveniji svetovalke, ki prav tako informirajo, svetujejo in posredujejo zaposlitve, zaposluje Zavod RS za zaposlovanje, telefonske številke in druge informacije so na strani http://www.ess.gov.si/slo/Eures/eures.htm.

Sicer pa delo v drugih državah lahko iščete podobno kot doma: pregledujte oglase v nacionalnih dnevnikih in tednikih ter tisku, ki je specializiran za vaše področje, spremljajte ponudbe zasebnih agencij za zaposlovanje, pregledujte spletne strani podjetij in organizacij, saj mnoge v posebnih rubrikah objavljajo prosta delovna mesta, lahko pa tudi pošiljate spontane ponudbe za delo.

Druga možnost znotraj Evropske unije pa je delo v njenih institucijah (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament, Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče …). Te poleg zaposlitve za nedoločen čas včasih zaposlijo tudi začasno, pomožno in agencijsko osebje s pogodbami za določen čas.

Z razpisi, prijavami in praktično organizacijo testov, torej celotnim postopkom, na katerem izberejo osebje za delo v institucijah, se ukvarja EPSO, Evropski urad za izbor osebja. EPSU bi lahko rekli tudi skupna kadrovska služba EU.

Javni razpisi so objavljeni v dnevnem tisku, na spletni strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji(http://www.evropska-unija.si), v Uradnem listu Evropske unije, ki omogoča brezplačni elektronski dostop(http://europa.eu.int/eur-lex) in seveda na spletni strani EPSA, ki je izhodišče na poti do evropskega uradnika http://europa.eu.int/epso/index_en.htm). Na tej strani najdete primere testov, osvežene informacije glede posameznih natečajev in, najpomembneje, obrazce za prijavo. Na natečaje se je namreč treba prijaviti on-line, prek spletne strani, in sicer v treh jezikih – angleškem, nemškem ali francoskem, osnovna pogoja za sodelovanje na natečajih za zaposlitev pa sta dva: državljanstvo države članice EU in zelo dobro znanje vsaj enega uradnega jezika EU (ki ni materni jezik).

Če se želite zaposliti v institucijah EU, potrebujete vsaj srednješolsko izobrazbo (za delovna mesta asistentov in tajnic – kategorija AST), za administratorja ali prevajalca/tolmača (kategorija AD) pa je treba imeti visokošolsko diplomo. Pri posameznih razpisih je navedeno, koliko let morebitnih delovnih in strokovnih izkušenj je potrebnih, sicer pa so možnosti za zaposlitev v institucijah EU  za najrazličnejše izobrazbene profile – pravnike, ekonomiste, revizorje, diplomante političnih ved, strokovnjake s področja znanosti in raziskav, informacijske tehnologije itd.

Izbirni postopek je sestavljen iz treh delov in se navadno začne s predizbirnimi testi (poznavanje Evropske unije, test s področja, na katero se prijavljate, in verbalno ter numerično razumevanje besedila).  Sledi pisni izpit – njegova oblika je odvisna od vrste razpisa. Kandidati za administratorje s področja javne uprave pišejo esej, tajnice urejajo besedila. Predizbirni testi in pisni izpit se zaradi lažje organizacije izbirnega postopka pišejo na isti dan. Pred popravljanjem pisnega dela vas obvestijo o rezultatih in vas, če ste uspešni, pozovejo, da pošljete dokazila o izpolnjevanju pogojev (fotokopija diplome, spričevala, delovne knjižice ipd). Čeprav prvi in drugi del izpita pišete hkrati, pisne izpite popravijo samo tistim, ki opravijo predizbirne teste. Zaključni del pa je ustni izpit, ki ga opravljate v Bruslju, medtem ko prva dva testa pišete v Ljubljani.

Kandidati, ki opravijo tudi ustni izpit, so uvrščeni na rezervni seznam, iz katerega institucije »črpajo« zaposlene, ko se pojavi potreba bo novih močeh. Opravljeni concours (izg. konkur), kot rečemo preizkusu znanja, torej še ne pomeni, da se boste v institucijah EU tudi takoj zaposlili. Večina delovnih mest je v Bruslju in Luksemburgu, v Sloveniji pa lahko delate za Predstavništvo Evropske komisije ali za Pisarno Evropskega parlamenta.

Sicer statistike kažejo, da 80 odstotkov vseh kandidatov pade že na predizbirnih testih, najpogostejša razloga pa sta pomanjkljiva priprava in napačna strategija reševanja testov. Če želite opraviti teste, je torej več kot priporočljivo, da se začnete na preizkus znanja pripravljati kar nekaj mesecev prej.