5 nasvetov, da se boste nehali prenajedati

Dandanes, v dobi preobilja in samoumevnosti neskončnih količin hrane na vsakem koraku, sploh nezdrave, ni nič presenetljivo, da je večina ljudi predebelih. Če k temu dodamo še sodoben, stresen način življenja in osebne težave, ki mnoge vodijo v tešenje čustvene lakote s hrano, je rezultat logičen in jasen.

 

 

Poleg dejstva, da je treba osebne težave reševati z ustreznim terapevtom – odpraviti je treba namreč vzrok in potem tudi posledic (prenajedanja in debelosti) ne bo več – pa lahko dosti naredimo tudi sami, še zlasti, če ne gre za hujše težave ali se prenajedamo celo zgolj zato, ker smo se tako navadili.

 

 

Dejstvo je, da danes večina sploh ne ve, kaj je prava lakota. Tisto, ko so minile 3 ure od zadnjega obroka in vam malo 'zakruli' želodec, prav gotovo ni. Mislite, da so imeli naši predniki na voljo neskončne količine hrane vsake 3 ure? Pa še kaj. Več so bili lačni kot siti in kar so jedli, je bila prava, nepredelana hrana, zato tudi niso poznali sodobnih bolezni.

 

Sestradanost je najhujša oblika lakote. Gre za zelo neprijeten, prazen občutek v želodcu, ki ga po navadi spremljata omotičnost in slabotnost.

 

Huda lakota je, ko ste zelo, zelo lačni, razmišljate le še o naslednjem obroku in veste, da če kaj kmalu ne dobite hrane, boste sestradani.

 

Zmerna lakota je, ko se vam začne oglašati želodec (kar pa NE pomeni, da je vsakič, ko se vam oglasi želodec, znak lakote!), ki ga spremlja občutek lakote in je že kar nekaj ur minilo od zadnjega obroka. To je idealen čas za prehranjevanje, saj ni veliko možnosti, da se boste prenajedli. V tem primeru brez težav počakate na hrano.

 

Ob sitosti se želodec malce napne. Če pojeste preveč (ali prehitro in zato preveč, ker se niste pravi čas ustavili), hrana tudi nima več tako zelo dobrega okusa. Prevelika sitost, ki ji po domače rečemo tudi 'prenažrtost', pomeni, da vas zelo, zelo tišči in se počutite zelo neprijetno.

 

Planili boste na hrano in se ne boste pravi čas ustavili. Posledica bo, da boste veliko preveč siti, kar ima dve negativni posledici: cel dan (ali noč) se boste slabo počutili in 2. tako si raztegujete želodec in ustvarjate podlago, da se boste še naprej prenajedali.

 

 

Tudi na sploh poskrbite, da boste dovolj pili, saj mnogi žejo zamenjujejo za lakoto in namesto, da bi pili vodo ali nesladkan čaj, jedo. Nič čudnega torej, da se nabirajo odvečni kilogrami ali obstoječi nikamor nočejo, če telesu namesto hidracije dajemo nepotrebne kalorije. Voda bo poskrbela, da ne boste pojedli preveč, voda s kisom pa, da boste izboljšali prebavo.

 

Vlaknine so tiste, ki (poleg zdravih maščob) dajejo občutek sitosti, zato poskrbite, da zaužijete dovolj vlaknin. Idealna oblika je sveža zelenjava, torej solate, a tudi dušena in kuhana je boljša izbira kot bel riž, testenine (sploh iz bele moke), kruh in krompir. Vlaknine poskrbijo, da smo siti dlje časa in izboljšajo prebavo. Če vam večje količine zelenjave še ne gredo po grlu, si pomagajte s konjak vlakninami (Glukomanan).

 

Ena največjih napak je, da jemo prehitro. Tako gre občutek, da smo že siti, mimo nas, saj ga nimamo časa pravočasno zaznati in se oglasi, ko smo po nepotrebnem vase zmetali enormne količine hrane. Ko jeste, se osredotočite zgolj na hrano; ugasnite vse naprave in celo preveč živahno in glasno glasbo. Naj bo čas za prehranjevanje namenjen res le prehranjevanju: osredotočite se na okuse, barve na krožniku in vsak grižljaj dobro prežvečite.

 

 

Če se imate navado prenajedati, si dajte na krožnik pol manj kot po navadi; 'pred obrokom spijte vodo s kisom in bodite res pozorni, da jeste zelo počasi. Ker ste navajeni spregledati občutek sitosti, se morate še posebej potruditi, da nehate pravi čas. Na polovici obroka si vzemite nekaj časa, npr. kake 3 minute, da se malo pretegnete in premislite, če ste morda že siti. Lahko tudi spijete malo vode ali vode s kisom, ki bo pomagala do občutka sitosti. Nič hudega, če boste že čez 2 uri ponovno lačni – boste takrat spet nekaj malega pojedli. Bolje, kot da se prenajeste v enem obroku in si raztegujete želodec.