Nekoč so tisti, ki so se ločili, veljali za prave zločince, saj so ‘razdrli družino’. Danes pa je mišljenje, da je treba ostati skupaj zaradi otrok, je že zdavnaj preživet mit, saj se večina zaveda, da je za otroke bolj zdravo, da rasteta ob dveh zadovoljnih starših, ki nista več skupaj, kot v domu, polnem nesoglasij, prepirov in ‘tihih maš’.
Dandanes se z ločitvijo oz. razhodom konča več kot polovica zakonov oz. partnerskih zvez. In medtem, ko je dejstvo, da to na otroke nikakor ne vpliva dobro, pa je dejstvo tudi, da za njih ni slabšega kot strupen odnos staršev in posledično hladno in neljubeče, če ne celo strupeno vzdušje v družini.
Otroci, ki so prisiljeni odraščati v družinah, kjer se starša ne ljubita in ne spoštujeta in dan za dnem prenašati napeto vzdušje, v celoti nosijo breme disfunkcionalnega odnosa staršev. Intuitivno začutijo, da sta starša nesrečna, pod stresom, pa tudi pomanjkanje izkazovanja naklonjenosti, ljubezni, skratka intime.

PREBERITE TUDI: Intima v partnerskem odnosu

Velik problem predstavlja tudi dejstvo, da otroci za to najpogosteje krivijo sebe – menijo, da so oni krivi, da se starša nimata rada, se prepirata ipd. Zatorej je odločitev ostati skupaj zaradi otrok pravzaprav skorajda sarkastična, neokusna šala.

Sicer pa otroci v nesrečnih, neljubečih zvezah najbolj trpijo na naslednje načine:

1. Neprestano prisotna napetost

Odnos naših staršev na nas pusti pečat, ki nikoli ne izgine. Ena izmed plati razvoja otroka je tudi ponotranjenje obeh staršev. Če sta starša ves čas odsotna, neljubeča, osorna ipd., otrok tudi to ponotranji, vse njune konflikte. Tako se, namesto, da bi se počutili umirjene in potolažene, ko so s starši, počutijo napete – ker čutijo njuno napetost.
Ta neprestano prisotna napetost vodi v čustvene, družbene in fizične posledice pri otrocih kot so težave z zbranostjo, učenje, slabši spomin, slabši spanec in ocene v šoli, odsotnost motivacije ter celo anksioznost, depresija, brezup in kronična utrujenost

2. Slab, nestabilen občutek sebe

James Dean je v svojem filmu Upornik brez razloga (Rebel Without a Cause) svojim staršem zavpil “Nehajta! Raztrgala me bosta!” kajti neprestana vojna med staršema se zakorenini v otroške možgane. Ta stres, pritisk, otrokom odvzame občutek varnosti in notranjega miru, zaradi česar težko razumejo in nadzorujejo svoje občutke, ki so zmedeni.
Npr. želijo si biti ljubljeni, a zavračajo bližino; želijo si prijateljev, a izberejo izoliranost; lahko bodo izjemno inteligentni in kreativni, a bodo sabotirali lastni trud. Konflikt med staršema postopoma postane njihov notranji konflikt, ki pomeni neprestan boj, ki komplicira njihovo življenje in zavira njihov čustveni razvoj.

PREBERITE TUDI: Zakaj se moški bojijo močnih in uspešnih žensk?

3. Strah pred intimo

Otroci, ki rastejo v neljubečih družinah, imajo težavo s tem, da imajo tople in blizke odnose z drugimi. Intima jim vzbuja travme, ki so jih doživljali ob disfunkcionalnem odnosu staršev, zato se ji izogibajo, da ne bi doživeli, kar so doživljali starši – bili razočarani in prizadeti v odnosu. Če jim že uspe vzpostaviti intimen odnos, so ves čas v pozornosti in ko pride do konflikta, bodo najverjetneje ponavljali reakcije staršev.

4. Težave z razpoloženjem

Otroci staršev, ki se neprestano prepirajo ali ne govorijo, imajo pogosto resne težave z razpoloženjem. Pogosto so rahlo depresivni ali anksiozni, kar lahko pripelje do resnih duševnih motenj in zlorabe drog – vse pa izvira iz temeljnega problema, ki je odsotnost upanja. Že v rosnih letih se namreč naučijo zavreči optimizem in upanje na boljše čase ter pričakujejo najslabše. Taki otroci tudi prezgodaj dozorijo, postanejo bolj resni in zreli od vrstnikov. Tako jim je prikrajšano tudi otroštvo.

PREBERITE TUDI: Zakaj ženske zapustijo moške, ki jih ljubijo

Preden se odločite za ločitev oz. razhod

Odločitev, da ne želimo več vztrajati v zvezi, pa seveda ne sme biti prehitra in edina rešitev. Prav je, da se najprej poskusi rešiti zvezo in šele če res ne gre, razide.
Možnosti reševanja zveze:
  1. Partnerska terapija: partnerja se nauči, kako razreševati konflikte brez neprimernega prepiranja, temveč konstruktivno. Nauči se ju tudi, kako nesoglasja reševati stran od otrok; predvsem pa se ju nauči komunicirati in prisluhniti eden drugemu, kar je največja težava večine parov, ter kako izboljšati intimo v odnosu.
  2. Individualna terapija: nič ne vzbudi travm iz otroštva tako kot partnerska zveza. Večina ljudi ima povsem nerealna pričakovanja o zakonski zvezi in partnerskem odnosu in ko ugotovijo, da ne gre gladko in zlahka, temveč je potrebno res ogromno, ogromno truda ter dela na sebi in odnosu. Zato preden za vse težave v odnosu okrivite ‘težavnega partnerja’, pomislite tudi nase in si priskrbite strokovno pomoč. Presenečeni boste, kaj vse bo privrelo na plan. Le soočenje z lastnimi težavami vodi v njih reševanje.
  3. Podporne skupine: deljenje svojih in partnerskih problemov v skupini ljudi s podobnimi težavami deluje neverjetno terapevtsko, saj se zaveste, da niste sami. Težave drugih in načini, kako jih rešujejo so vam lahko v veliko pomoč, prinašajo olajšanje in novo upanje

1 komentar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj