Med drugim imajo nizko samopodobo; težave z zaupanjem ljudem in težave z zaupanjem lastnim občutkom. Kaj pa otroci, ki so le priče prepirom med staršema? Žal je ne odnesejo dosti bolje.
Raziskava, objavljena v strokovni publikaciji Journal of Social and Personal Relationships je pokazala, da so čustveni procesi teh otrok spremenjeni. Ti otroci praviloma postanejo veliko bolj previdni na razne nevarnosti in nepredvidljive situacije v življenju; anksiozni in prestrašeni ter pogosteje narobe – v negativno smer – ocenijo nevtralne medčloveške odnose, kar jim povzroča dodatne težave v medosebnih odnosih.
PREBERITE TUDI: Zakaj NIKOLI ne smete pustiti otroka jokati
“Sporočilo je povsem jasno: tudi relativno nizka stopnja stresa, kot so starševski prepiri, slabo vpliva na otroke,” je povedala Alice Schermerhorn, profesorica ne univerzi University of Vermont, na oddelku Department of Psychological Sciences, sicer avtorica študije.
“Ker te otroke njihova nerealna percepcija konflikta in grožnje vodi v pretirano previdnost pri iskanju znakov nevarnosti, to povzroči, da nevtralne situacije in obraze dojemajo kot jezne in torej kot grožnjo. Bolj pozorni so na ‘jezne’ interakcije, ki so namig, naj se umaknejo v svojo sobo; kot tudi na vesele, kar pomeni, da so jim starši takrat na voljo. Medtem ko jim nevtralne situacije ne dajejo dovolj informacij, zato jih niti ne prepoznavajo oz. jih tolmačijo kot ‘jezne’,” je razložila.
Sramežljivost otrok dodatno vpliva na napačno presojo
To je bila tudi ena prvih študij, ki je merila vpliv sramežljivosti otrok na presojo čustev drugih. Ugotovili so, da ti otroci niso bili zmožni pravilno ugotoviti čustev parov, ki so bili nevtralnih izrazov, četudi niso prihajali iz konfliktnih domov.
Sramežljivost naredi otroke še bolj ranljive na starševske prepire. Tako so imeli otroci, ki so bili sramežljivi in hkrati iz domov, polnih prepirov, še večjo stopnjo nepravilnosti pri ugotavljanju nevtralnih interakcij. “Starši sramežljivih otrok bi morali biti še posebej previdni in pozorni, kako rešujejo konflikte,” so povedali strokovnjaki.
PREBERITE TUDI: Raziskava razkrila: bolj, ko objemate svoje otroke, pametnejši so
Posledice v odrasli dobi
Ugotovitve raziskave so očitne in nesporne, pravi Schermerhornova, saj kažejo, kako močan vpliv imajo že blaga nesoglasja in stresne situacije na razvoj otrok. “To, da so otroci pretirano previdni in anksiozni, pomeni negativne vplive na kasnejše odnose v življenju: od učiteljev v šolah, sošolcev, sodelavcev … do prijateljstev in partnerjev. Nihče se ne more v celoti izogniti konfliktom, a otrokom je treba dati vedeti, da tudi ko se starša prepirata, se imata še vedno rada in bosta konflikt razrešila. To je zelo pomembno.”
