Zoper strokovno skupino za Covid-19 vložena kazenska ovadba

Gibanje SOS je vložilo kazensko ovadbo zoper člane vladne strokovne skupine za Covid-19.

Avtor:

12. 04. 2022

Gibanje SOS je s pomočjo članov in podpornikov pripravilo in v torek, 12. 4. 2022, na Specializirano državno tožilstvo v Ljubljani vložilo kazensko ovadbo zoper člane vladne strokovne skupine za Covid-19, nekaterih zaposlenih na NIJZ in UKCL ter Ministrstvu za zdravje.

Očitana jim je povzročitev kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ima za posledico hujše kršitev pravic oseb in nastanek velike premoženjske škode, in kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po petem v zvezi s prvim odstavkom 314. člena KZ-1, ker so z opustitvijo svojih dolžnih ravnanj, ki bi jih morali storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzročili nevarnost za življenje ljudi in premoženja velike vrednosti, smrt večjega števila ljudi in veliko premoženjsko škodo. Za očitana dejanja kazenski zakonik predvideva denarno kazen ali zapor do treh let (258. člen, nevestno delo) oziroma zapor od enega do petnajstih let (314. člen, povzročitev splošne nevarnosti).

Na seznamu ovadenih je 23 oseb, med njimi:

infektologinja dr. Bojana Beović, nekdanja vodja vladne svetovalne skupine za covid-19,
dr. Milan Krek, direktor NIJZ in član strokovne skupine za covid-19,
dr. Tina Bregant, vodja kabineta ministrstva za zdravje in članica strokovne skupine za covid-19,
dr. Tatjana Lejko Zupanc, zaposlena v UKCL in članica strokovne skupine za Covid-19,
dr. Marko Bitenc zaposlen v Zdravstvenem zavodu Zdravje in član strokovne skupine za Covid-19
in drugi.

Ovadba je podana zaradi dejstva, da so osumljeni odgovorni za nestrokovno pripravljen načrt spopadanja z epidemijo, ki je prinesel nesmiselne ukrepe, opuščanje zgodnjega zdravljenja in zahteval mnoga življenja. Slovenija je namreč marca 2020 vstopila v pandemijo Covid-19 s takratnim Načrtom pripravljenosti zdravstva na pandemijo gripe iz leta 2006, ki ga je vlada Marjana Šarca s pričetkom pandemije tudi aktivirala in po katerem je bilo predvidenih 2750 bolnišničnih postelj za hospitalizirane bolnike. Vlada Janeza Janše je na predlog t.i. strokovne skupine le tega ukinila in osumljeni so za pripravo na t.i. pandemijo.

Covid-19 v novem Načrtu 2020 predvideli skupaj SAMO 120 postelj, s čimer so Covid-19 ocenili za 20-25 krat lažjo obliko virusnega obolenja od gripe, kar je v diametralnem nasprotju z vsemi izjavami osumljenih v zvezi s nevarnostjo Covid-19 in kar je privedlo do smrti več sto ljudi, hujših kršitev pravic posameznikov, privedlo je do sesutja zdravstvenega sistema v Sloveniji in do ogromne premoženjske škode.

Ovadba je podana zaradi dejstva, da je načrt iz leta 2006, s katerim je Slovenija vstopila v pandemijo Covid-19, predvidel več postelj za obravnavo težje obolelih za gripo kot jih je predvidel novi načrt iz leta 2020, ki ga je ovadena strokovna skupina pripravila za obvladovanje epidemije. Posledično so bili v Sloveniji uvedeni nesmiselni in nesorazmerni ukrepi, katerih posledice so bile katastrofalne in so navedene ob koncu tega pojasnila.

Slovenija je v pandemijo Covid 19 marca 2020 vstopila z Načrtom pripravljenosti zdravstva na pandemijo gripe iz leta 2006, ki ga je vlada Marjana Šarca tudi aktivirala s pričetkom pandemije aktivirala. Načrt za gripo iz leta 2006 med drugim predvidel, da bomo v primeru epidemije gripe potrebovali vsaj 2750 bolnišničnih postelj za hospitalizirane bolnike. Glede na to, da naj bi bil virus Covid-19 celo hujši od gripe, bi morali osumljeni pri pripravi načrta, kako se boriti proti Covid-19 izhajati iz že pripravljenega Načrta za gripo iz leta 2006 ter zagotoviti še dodatno število zdravniških kapacitet, glede na višjo stopnjo nevarnosti novega koronavirusa (npr. računati, da bo namesto 2750 postelj za hospitalizacijo obolelih po Načrtu za gripo, za Covid-19 potrebnih npr. 3.500 postelj). Primerjava obeh načrtov namreč jasno pokaže, da so osumljeni Covid-19 očitno ocenili za 20-25 krat lažjo obliko virusnega obolenja kot gripa, kar je v diametralnem nasprotju z vsemi izjavami, ki so jih osumljeni podajali v povezavi s Covid-19.

V Načrtu 2006 za pandemijo gripe je bilo natančno predvideno:

da bi v primeru pandemije gripe v Sloveniji obolelo približno 500.000 ljudi,
hospitaliziranih bi bilo približno 2.750 ljudi,
umrlo bi približno 1.850 ljudi .

V omenjenem Načrtu 2006 je bil narejen tudi matematični model učinkov bodoče pandemije gripe, pri čemer je izračun temeljil na britanskem vzorcu, ki predvideva, da bo obolelo 25% populacije (pri čemer bi bolnišnično zdravljenje potrebovalo 0,55% ljudi, smrtnost pa bi bila 0,37%).

Po vseh izvedenih študijah je Covid-19 po nevarnosti, zasedenosti zdravstvenih kapacitet in obremenjenosti zdravstva, ter smrtnosti (torej po vseh parametrih) najmanj primerljiv z gripo, oz. so posledice Covid-19 še nekoliko hujše in obširnejše; bistveno hujše kot pri gripi so posledice predvsem v starostni skupini nad 70 let. Sicer je ugotovljena globalna stopnja smrtnosti Covid-19 na celotni populaciji nekoliko nižja kot pri gripi, vendar je pa bistveno višja pri starejši populaciji. Vsi osumljenci so vseskozi javno zatrjevali, da je stopnja smrtnosti višja kot pri gripi in da je Covid-19 nevarnejši.

Torej so vedeli, da je vsaj za starejšo populacijo Covid-19 nevarnejši od gripe. Ukrepi proti Covid-19, ki so jih sprejeli ali svetovali osumljenci, pa so po obsegu in učinku še nevideni v zgodovini, in neprimerljivo presegajo vse ukrepe, ki so kadarkoli bili sprejeti za primer kateregakoli drugega virusa. To je pomembno zato, ker dokazuje, da so se osumljeni zavedali nevarnosti Covid-19, in da je le-ta za rizične skupine (starejši ljudje s pridruženimi boleznimi) lahko še bolj nevaren od gripe, oz. najmanj isto nevaren – pa so kljub temu na področju zdravstvenih zmogljivosti sistema za Covid-19 sprejeli blažje ukrepe, kot so bili predvideni za pandemijo gripe.

Iz analize zaenkrat logično izhaja, da so osumljenci s svojim nevestnim delom in opustitvami zakrivili smrt približno 1500-2000 ljudi (številni pa bodo zaradi njihovega nevestnega dela v službi umrli v naslednjih dneh in tednih).

Iz navedenega poleg tega logično izhaja, da bi osumljenci pod zap. št. 1-10 v juliju 2020, ob sprejemanju novega Načrta 2020 (ki se je nanašal specifično na Covid-19), kot avtorji Načrta 2020, morali za epidemijo Covid-19 predvideti najmanj takšne ukrepe, kot so predvideni v Načrtu 2006 za primer epidemije hude gripe, oz. še obsežnejše, glede na z njihove strani zatrjevano večjo nevarnost Covid-19. Še posebej bi morali predvideti in zagotoviti dovolj dodatnih zdravstvenih zmogljivosti – katere je sicer v zadostni meri tudi za Covid-19 že predvidel in zahteval Načrt 2006.

Vlada Janeza Janše je Načrt 2006 ob nastopu ustavila. V drugi val jeseni 2020 pa z Načrtom pripravljenosti zdravstva na epidemijo/pandemijo nalezljive bolezni v Sloveniji iz leta 2020, ki so ga julija 2020 po odredbi Ministrstva za zdravje pripravili nekateri izmed osumljenih. Konkretni Načrt 2020 je bil pripravljen povsem nestrokovno, česar so se osumljeni zavedali oz. bi se tega morali in mogli zavedati, kar pa je privedlo do smrti več sto ljudi, hujših kršitev pravic posameznikov in velike premoženjske škode.

V nasprotju z zgoraj navedenim pričakovanim in dolžnim ravnanjem, so osumljeni, kot izhaja iz spodnje tabele, v Načrtu iz julija 2020 predvideli, da bomo v Sloveniji v drugem valu Covid-19 potrebovali zgolj in samo 85 dodatnih navadnih postelj in 35 dodatnih intenzivnih postelj! Skupno so osumljenci predvideli le 120 dodatnih postelj, pri čemer je že vsakemu laiku na podlagi splošno znanih dejstev (in še predvsem javnih izjav vodilnih oseb v Sloveniji) iz prvega vala marca 2020 jasno, da zgolj za takšno malenkost povečane zmogljivosti zdravstvenega sistema (prilagojen takšnim popolnoma nestrokovnim podlagam) napovedanega drugega vala epidemije ne morejo vzdržati.

Osumljenci – člani strokovne skupine, ki so avtorji Načrta 2020, so predvideli sledeče potrebe po dodatnih posteljah v drugem valu:

Vir: Načrt pripravljenosti zdravstva na epidemijo/pandemijo nalezljive bolezni, 28.07.2020, str. 69

Osumljeni so odgovorni tudi za nestrokovno pripravljen načrt spopadanja z epidemijo, ki je prinesel nesmiselne ukrepe, opuščanje zgodnjega zdravljenja in zahteval mnoga življenja.

Osumljeni so imeli po zaključku prvega vala aprila 2020 na voljo več kot dovolj časa, da bi predlagali in zagotovili dodatne zdravstvene zmogljivosti in organizirali zdravstvo.

Ker so osumljeni Načrt pripravili povsem nestrokovno in nevestno, kar je privedlo do sesutja zdravstvenega sistema, je posledično v Sloveniji nastala tudi ogromna premoženjska škoda. Potrebno je bilo namreč ponovno v celoti zaustaviti javno življenje in poskušati na ta način zmanjšati število hospitalizacij (saj je zaradi nevestno pripravljenega Načrta že kmalu po začetku drugega vala pričelo kritično primanjkovati bolnišničnih postelj, za kar pa odgovornost nosijo osumljeni).

Povsem nepotrebno je tako nastala gospodarska škoda vsaj v višini okoli 2 do 3 milijarde evrov, saj bi se ponovnemu lockdownu lahko delno ali v celoti izognili ali ga vsaj časovno omejili na minimalno potrebno mero, če bi osumljeni julija 2020 pripravili in aktivirali ustrezen Načrt, ki bi predvideval vsaj toliko bolnišničnih postelj kot Načrt za gripo iz leta 2006, oz. še več (glede na informacije, ki so jih podajali osumljeni, da je Covid-19 hujša oblika virusnega obolenja kot gripa). Oziroma, zadostovalo bi celo zgolj to, da bi osumljenci obdržali v aktivaciji Načrt 2006, sprejemanje novega načrta sploh ni bilo potrebno.

Da pa je novi Načrt 2020 predvidel manj dodatnih zdravstvenih zmogljivosti kot načrt za epidemijo gripe, pa predstavlja izjemno hudo malomarnost. Splošno znano je, da je Slovenija imela v drugem valu, jeseni 2020 in pozimi 2021, najdaljši lockdown na svetu: najdaljše zaprtje šol, popolno zaprtje gostinskih lokalov več kot pol leta (pri tem so bili npr. gostinski lokali v Italiji in Španiji, ki sta med najbolj prizadetimi državami, vseskozi odprti, čeprav s skrajšanim delovnim časom in določenimi omejitvami). Do tega je prišlo izključno zaradi nevestnega dela osumljencev. Če povzamemo, so opustitve osumljenih imele poleg nepotrebnih smrti vsaj 400 ljudi še sledeče posledice:

nepotrebno zapiranje zdravstva za neCovid-19 bolnike in posledično nedostopnost do zdravljenja za tisoče drugih bolnikov (če bi bil Načrt realiziran, bi bilo zadosti kapacitet za vse bolnike),
nepotreben nastanek gospodarske škode v višini okoli 2-3 milijarde evrov,
nepotrebno zapiranje šol in najdaljšega šolanja na daljavo na svetu ter posledično povzročanje trajnih negativnih posledic pri otrocih (psihičnih kot tudi bistvenih primanjkljajev pri znanju, kar bo še leta vplivalo na njihovo uspešnost v šoli, potencialno tudi na njihovo karierno pot; poleg tega so se prav zaradi večkratnega dolgotrajnega zapiranja šol razlike med otroci še povečale, pri čemer so bili najbolj oškodovani že prej prikrajšani otroci – to so otroci s šibkejšo domačo podporo ter otroci s primanjkljaji, ki so v rednih programih in upravičeni do dodatne strokovne pomoči, ki se na daljavo nikakor ni mogla ekvivalentno izvajati ali pa se sploh ni izvajala),
brezposelnost, stečaji in posledično nezmožnost preživljanja z lastnim delom vsaj 20.000 ljudi, zelo verjetno v bodoče še več,
nepotrebno grobo dolgotrajno omejevanje temeljnih človekovih pravic vseh prebivalcev Slovenije z ukrepi zapiranja družbe, ki ob pravočasni izvedbi Načrta ne bi bili potrebni, oz. bi bili potrebni in učinkoviti že v bistveno milejši in krajši obliki.

Glede na vse zgoraj navedeno, je na dlani, da Načrt 2020 ni bil sprejet z zadostno mero strokovnosti, kar pa je žal v praksi privedlo do tega, da imamo v Sloveniji najvišjo stopnjo smrtnosti na svetu glede na milijon prebivalcev, saj zaradi pomanjkanja bolnišničnih postelj veliko bolnikov ostane brez ustrezne in pravočasne zdravstvene oskrbe, kar privede do dodatnih (nepotrebnih) smrti.

Npr. v obdobju 7 dneh izračunano na dan 18.11.2020 je Slovenija zabeležila kar 111,59 umrlih s Covid-19 na milijon prebivalcev, kar je največ na svetu! Če bi to število preračunali npr. na 60-milijonsko Italijo (s katero se tako vlada kot stroka neprestano primerja), bi to pomenilo več kot 6500 smrti na dan!! Tako hudo v Italiji ni bilo niti konec marca in v začetku aprila, ko je bilo tam najhuje. V Italiji tudi ni bilo dolgotrajnega zaprtja šol, gostinski lokali pa so lahko vseskozi obratovali.

Pri pripravi ovadbe so bili uporabljeni verodostojni viri:

PUSTITE KOMENTAR Prekliči odgovor

Ne prezrite

IZBOR UREDNIŠTVA

PRILJUBLJENE OBJAVE

PRILJUBLJENA KATEGORIJA