Kdaj se je bolje postiti; dopoldan ali popoldan?
Vsakodnevno 8-urno okno prehranjevanja – prekinitveno postenje – nadzoruje raven glukoze v krvi ne glede na to, ali ga ljudje s tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 uporabljajo zgodaj ali pozno, je pokazala študija časovno omejenega prehranjevanja (prekinitveni post).
Študija, v kateri so preučevali premikanje časa dneva za 8-urno okno prehranjevanja skupaj s strogo nadzorovano prehrano, je pokazala, da 8 urno okno prehranjevanja (torej se vso hrano dneva pojé v roku 8 ur in nato 16 ur ničesar) – ne glede na to, ali se izvaja zgodaj ali pozno v dnevu – privede do znatnega izboljšanja časa normalne ravni glukoze v krvi in glikemične variabilnosti.
“Nismo pokazali koristi v smislu zgodnjega ali poznega prehranjevalnega okna, smo pa pokazali korist časovno omejenega prehranjevanja v oknu 8 ur na dan,” je ob predstavitvi dela povedala vodja študije Kelly Bowden Davies, MSc, PhD, z univerze Manchester Metropolitan v Manchestru, Anglija.
“Ni pomembno, kdaj omejite prehranjevanje, če pa ga omejite na 8 ur, potem glede na našo študijo to koristi nadzoru glikemije pri ljudeh s tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2.” Raziskovalka je dodala, da “je bil učinek viden že po treh dneh in kaže na njegovo terapevtsko vlogo pri odraslih osebah s tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, kar je treba preučiti na daljši rok”.
Pričujoča študija je preučevala učinek premika časa dneva za prehranjevalno okno z zgodnjega (8.00 do 16.00) na poznega (12.00 do 20.00) pri ljudeh, ki so zaradi življenjskega sloga, za katerega sta značilna sedeči način življenja in slaba prehrana, izpostavljeni tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Prejšnje študije kažejo, da lahko kratko prehranjevalno okno (največ 8 ur), ki omejuje, kdaj, ne pa tudi, kaj posamezniki jedo, izboljša občutljivost na inzulin in vrednost A1c pri osebah s tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2.
Vendar je Bowden Davies poudarila, da je učinek TRE (Time Restricting Eating – časovno omejeno prehranjevanje) na glikemično variabilnost še vedno nejasen. Medtem ko so prejšnja dela pozitivne učinke TRE pripisovala zmanjšanemu vnosu energije, je ta študija zagotovila dieto, pri kateri je bil vnos energije usklajen z njeno porabo – ob upoštevanju spola, starosti, teže, višine in stopnje aktivnosti, kar se imenuje „evkalorična“ dieta.
“Nekatere raziskovalne skupine se zavedajo, da lahko, če spreminjamo čas, ko jemo, bolje prilagodimo cirkadianim presnovnim ritmom in tako izboljšamo občutljivost celotnega telesa na inzulin in spremenljivost glikemije,” je pojasnila Bowden Davies. “Morda je prehranjevanje zjutraj bolje usklajeno s cirkadianimi ritmi in povzroči večje izboljšanje nadzora glukoze.”
Tridnevno TRE je privedlo do nadzora glukoze v krvi
V navzkrižni zasnovi študije je bilo vseh 15 udeleženk naključno izbranih za zgodnji in pozni režim TRE s 7-dnevnim klasičnega prehranjevanja na sredini. Udeleženke so imele povprečni indeks telesne mase (ITM) 27,7 kg/m2, povprečni obseg pasu 73 cm, bili so sedeči in so se prehranjevali nezdravo.
“Udeleženke so bile normoglikemični, torej so imele dobro kontrolo glukoze, vendar se zaradi debelosti šteje, da imajo dejavnike tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2,” je opozorila Bowden Davies.
Pred obdobjem TRE so udeleženke raziskovalcem posredovale zapise o svoji prehrani. Če so začele z zgodnjo TRE, so po obdobju pavze (normalnega prehranjevanja) prešle na pozno TRE in obratno, je pojasnila. V celotni študiji se je izvajalo neprekinjeno spremljanje glukoze. Z odvzemom krvi pred in po obdobju TRE so bile opravljene biokemične meritve, prav tako pa so bile opravljene antropometrične meritve.
Sodelovalo je devet udeleženk s povprečno starostjo 52 let, indeksom telesne mase 28 kg/m2 in stopnjo A1c 37,9 mmol/mol (5,6 %). Nagnjene so bile k prigrizkom v obdobju prehranjevanja, ki je trajalo 14 ur na dan ali več (običajno prehranjevanje). Dodeljene so bile dvema različnima raziskovalnima vzorcema prehranjevanja za obdobje 3 dni: Udeleženke, ki so nadaljevale s svojim običajnim prehranjevanjem, so bile primerjane z ugotovitvami udeleženk, ki so se prehranjevale zgodaj ali pozno.
Udeleženke so imele na voljo evkalorično, standardizirano prehrano (50 % ogljikovih hidratov, 30 % maščob in 20 % beljakovin), ki so jo jedle v obdobju TRE, medtem ko so jedle kot običajno (tj. kakor in kar so želele), ko niso bile v režimu TRE.
Pri ocenjenih biokemičnih označevalcih ni bilo opaziti sprememb. “Glede na to, da so se TRE držale le tri dni, to ni presenetljivo,” je pripomnila Bowden Davies. “Pri obeh intervencijah smo opazili izgubo telesne teže po samo 3 dneh TRE, in sicer približno 1,1 kg,” je poročala.
V zvezi z zgodnjim in poznim režimom TRE je dodala, da “nismo opazili koristi, torej ni bilo pomembnih razlik v nadzoru glikemije; pri zgodnjem v primerjavi s poznim TRE, vendar smo opazili korist pri omejitvi prehranjevalnega okna na 8 ur na dan, tako da sta oba režima (zgodnji in pozni režim TRE) imela korist pri nadzoru glukoze.”
Spremenljivke nadzora glukoze v krvi so se med režimom TRE v primerjavi z običajnim prehranjevanjem (več kot 14 ur na dan) prav tako zmanjšale, pri čemer se je v povprečju za 3,3 % znatno podaljšal čas, preživet v normalnem območju glukoze v krvi, prav tako pa se je za 0,6 mmol/L zmanjšala povprečna absolutna glukoza, za 2,6 % koeficient variacije in za 0,4 mmol/L povprečna amplituda izletov glukoze.
“V treh dneh je to precej presenetljivo,” je zaključila Bowden Davies.
PREBERITE TUDI:
- Ponovno dokazano, da prekinitveni post upočasnjuje staranje
- Prekinitveni post ali ‘intermittent fasting’ – vse, kar morate vedeti
- Metabolični sindrom je vzrok za večino sodobnih bolezni in ta trik pomaga
