ŠTEVILO OBROKOV
Že v prvem delu članka smo povedali, da je idealno, če našemu telesu omogočimo, da je konstantno v teku. To dosežemo tako, da hrano, predvideno za en dan, razdelimo na čimveč ustrezno majhnih obrokov – vsaj pet. S tem vzdržujemo visoko raven presnove, telesu zagotavljamo konstantno energijo ter ga ne obremenjujemo s prevelikimi količinami hrane naenkrat, kar pogosto vodi do neprijetnega občutka napihnjenega trebuha (kot se rado dogaja pri tistih, ki jedo le dva do trikrat dnevno). Vsi obroki naj bodo približno enake kalorične vrednosti, razlika med njimi bo le v razmerjih med hranili (glede na čas uživanja posamezneka obroka).
Na tem mestu bi želela posebej opozoriti, da se je potrebno čimprej otresti prepričanja, da po določeni uri ne smemo več jesti (sploh šesta ura popoldan se ponavadi navaja kot ta meja), saj sicer hujšanje ne bo možno. Velika zmota, ki v sebi nemalokrat skriva razlog za padec motivacije IN hitrosti presnove, o čemer smo že govorili v prvem delu. Zapomnite si – ni važno, kdaj ješ, temveč kaj ješ. Zvečer izbirajmo beljakovinske obroke z zdravimi maščobami in zelenjavo, ostale ogljikove hidrate pa uživajmo v prvi polovici dneva.
REDI – NE REDI – REDI – NE REDI
Dnevni kalorični vnos ni edini dejavnik uspešnega hujšanja, zato pazljivo izbirajmo živila, ki so sestavni del obrokov naše diete. Ustavimo se ob stereotipu, da določena živila redijo, določena pa ne – pod vtisom tega marsikdo živi v prepričanju, da se ob zdravi prehrani ne more zrediti. Ne drži. Kalorični vnos je vseeno naddejavnik – ni pomembno, s katerimi živili smo ga presegli, ključno je, da smo ga presegli.
Za lažjo predstavo: naša dnevna poraba znaša npr. 1500 kalorij. Dnevno uživamo le pusto meso, rjavi riž, ovsene kosmiče, zelenjavo … kar skupaj znese npr. 1700 kalorij. Ustvarili smo torej presežek, ki se bo pretvoril v odvečno maščobo. In nasprotna situacija: dnevno v okviru 1300 kalorij pojemo za zajtrk kos belega kruha z marmelado, za kosilo palačinke z orehi, za večerjo pa sendvič – še vedno smo v primanjkljaju za 200 kalorij. Kljub temu, da se prehranjujemo s hrano, ki je za dieto vse prej kot primerna, bomo kilograme izgubljali.
Kaj sledi iz tega? Za nobeno živilo ne moremo a priori dejati, da redi oz. ne redi. So le živila, ki so za dieto bolj primerna, manj primerna oz. celo neprimerna.
V času diete so gotovo najprimernejša taka živila, ki ob čimvečjem volumnu nudijo čimmanj kalorij ter hkrati ne vplivajo na prehiter porast krvnega sladkorja, kar privede do izločanja inzulina – hormona, ki zmanjšuje izločanje maščobe iz maščobnih celic. Če izbiramo ustrezna živila, bodo naši jedilniki pestri pa tudi lačni ne bomo. Zaradi tega tudi ne bomo imeli občutka odrekanja, kar je pomemben dejavnik motivacije, o čemer bomo govorili prihodnjič.
Nadaljevanje: Izguba telesne maščobe z levo roko
