V zadnjih nekaj desetletjih se v javnosti pojavlja vedno več informacij o jedilnih in zdravilnih gobah. Da jih je moč uporabiti za zdravljenje alergij, rakavih obolenj, splošno krepitev imunskega sistema, zdravljenje putike, avtoimunih bolezni in celo za odpravljanje neželenih stranskih učinkov, ki jih pri bolnikih z rakom povzroča kemoterapija. Vse to in še več potrjujeta tudi sodobna znanost in medicina.
Te vrste gob se vedno bolj uporabljajo za zdravljenje najrazličnejših zdravstvenih tegob oziroma izboljševanje zdravstvenega stanja tako pri ljudeh kot tudi pri živalih in si počasi utirajo pot v področje prehranskih dopolnil in v nekaterih primerih celo med zdravila. V naprednejših državah jih pospešeno uporabljajo za zdravljenje najrazličnejših oblik rakavih obolenj, kot spremljajočo ali glavno terapijo. Večina tradicionalnega znanja o uporabi gob v zdravilske namene je prišlo z vzhoda, predvsem iz kitajske tradicionalne medicine, čeprav so nekatere vrste že pred 5000 leti predvidoma uporabljali staroselci na področju današnje Evrope. Spodaj navajamo nekaj vrst zdavilnih gob, ki jih dandanes lahko kupimo v obliki prehranskih dopolnil, nekatere lahko gojimo, nekatere pa naberemo kar v naravi.
Svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum)
Je sicer dokaj redka na področju Slovenije a izredno priznana zdravilna goba. Goba, njen micelij in spore vsebujejo različne polisaharide in triterpene, kateri posedujejo imunomodulatorno, protialergijsko, protitumorno, protivnetno, protimikrobno in antioksidativno delovanje, prav tako pa tudi uspešno znižujejo raven škodljivega holesterola ter delujejo proti povišanem krvnem tlaku.
Pisana ploskocevka (Trametes versicolor)
Je pri nas izredno pogosta na deblih podrtih drevesih. Poleg tega, da jo ponekod že stoletja uporabljajo kot zdravilo, so iz nje razvili tudi dve moderni zdravili PSP in PSK. PSK omili nezaželene stranske učinke radio in kemoterapije, krepi imunski sistem, v kombinaciji s konvencionalnimi terapijami pa podaljšuje preživetveno dobo pri raku debelega črevesja, danke, maternice, želodca, požiralnika, pljuč ter nekaterih vrst raka prsi. V izvedenih kliničnih študijah je PSP močno okrepil imunski sistem pri 70 do 90% pacientov z rakom želodca, pljuč, jajčnikov, požiralnika in vratu. Pisana ploskocevka je izredno učinkovita proti nekaterim vrstam virusov. S pomočjo pripravkov iz te gobe je možno uspešno pozdraviti obolenja povezana s HPV.
Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus)
Je okusna jedilna goba, ki raste na lesu listavcev. Suhi trosnjaki vsebujejo 0,7 do 2,8% lovastatina, kateremu pripisujejo učinkovito zniževanje ravni škodljivega holesterola v krvi. Iz te vrste gobe je bilo izoliranih in identificiranih mnogo različnih polisaharidov. Ekstrakti iz micelija zavirajo rast tumorjev pri miših in vivo, tako v kombinaciji s kemoterapevtikom ciklofosfamidom, kot tudi brez njega. Vodni ekstrakti bukovega ostrigarja, za katere sklepajo, da vsebujejo vodotopne proteine ali polipeptide, kažejo citotoksičnost proti humanim rakavim celicam. Lektin izoliran iz gobe P. ostreatus zavira rast nekaterih vrst tumorjev in rakavih obolenj jeter. Bukovega ostrigarja je izredno enostavno gojiti na prostem na masivnem lesu listavcev.
Bezgova uhljevka (Auricularia auricula)
Goba, popularna v vzhodnjaški kulinariki, v naših krajih raste predvsem na črnem bezgu, gojimo pa jo lahko na žagovini z dodatki. Ta goba vsebuje snovi, ki imajo protivnetno in antioksidativno delovanje, med drugim pa preprečujejo nastajanje krvnih strdkov, ščitijo krvožilje in znižujejo raven škodljivega holesterola.
Bukova kresilka (Fomes fomentarius)
Dobro znana prebivalka slovenskih gozdov, najdemo jo predvsem na deblih listavcev skozi vse leto. Trosnjake so staroselci uporabljali za prenašanje ognja, izdelavo klobučevini podobnega materiala in netenje ognja, nekateri pa so posušene gobe celo kadili. Tradicionalno so jo uporabljali kot kadilo, za zdravljenje vraslih nohtov, izžiganje ran, zdravljenje in preprečevanje zunanjih vnetij, ozeblin, artritisa in revmatizma, s čajem iz te gobe pa so odpravljali obolenja mehurja. Dandanes jo le redki uporabljajo v zdravilske namene kljub temu, da vsebuje snovi s protivirusnim delovanjem ter učinkovito preprečuje rast nekaterih vrst bakterij.
Smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola)
Prav tako kot bukova kresilka je tudi ta precej razširjena po slovenskih gozdovih, vendar pogosteje raste na deblih iglavcev. Trosnjaki vsebujejo polisaharide, ki delujejo proti rakavim obolenjem, kakor tudi krepijo imunski sistem. Snovi iz njih naj bo preprečevale vnetja prebavil, kronično diarejo, mrzlico, vročino, bolečine v živcih, zlatenico, glavobole, prekomerno uriniranje ter druge zdravstvene težave.
Zimska panjevka (Flammulina velutipes)
Vsebuje proteine in polisaharide, ki delujejo imunomodulatorno, polisaharidi pa ščitijo celice ledvic pred toksini. Zimska panjevka je na vzhodu izredno popularna jedila goba.
Brezova odpadljivka (Piptoporus betulinus)
Raste predvsem na brezah in so jo v zdravilske namene uporabljali predvidoma že pred več kot petimi tisočletji. Dokazano je, da trosnjaki vsebujejo snovi s pritivirusnimi in antibiotičnimi učinki, nekatere od njih pa imajo protivnetno delovanje.
Navadna cepilistka (Schizophyllum commune)
Je gliva z majhnimi trosnjaki, pogosta na lesu listavcev. Iz nje so izolirali mnogo različnih polisaharidov, med katerimi je delovanje polisaharida schizophyllan-a dodobra raziskano. Schizophyllan se je izkazal kot učinkovit v številnih kliničnih študijah na različnih vrstah rakavih obolenj.
Resasti bradovec (Hericium erinaceus)
Je dokaj redka a izredno okusna jedilna goba, katero ponekod imenujejo tudi »Naravno hranilo za nevrone« zaradi njene sposobnosti stimulacije produkcije faktorja za rast živcev. Koncentracije faktorja za rast živcev nižje od običajnih so povezane tudi z zgodnjimi fazami alzheimerjeve bolezni in demence. Poleg alzheimerjeve bolezni in demence naj bi bila ta vrsta gobe učinkovita tudi proti multipli sklerozi, poškodbam živcev, proti nekaterim bolnišničnim okužbam kot je MRSA in gastritisu.
Te vrste gob so izredno zanimiv in uporaben vir zdravilnih učinkovin, katere bi lahko veliko bolje izkoriščali, pa najsi bo to preko uporabe v naravi rastočih trosnjakov ali pa preko gojenja le teh na za ta namen pripravljenih substratih. Potrebno je le upoštevati, da trosnjaki nekaterih vrst v naravi rastejo izredno počasi ter da njihovo pretirano nabiranje lahko privede do iztrebitve posamezne vrste, kar lahko opazimo v primeru lekarniške macesnovke na področju Slovenije.
