Le manjši del ljudi dejansko načrtuje svojo kariero in ve, kaj je njihov končni karierni cilj: katero delovno mesto, podjetje in dejavnost. Namesto tega se večina karier zgodi naključno, veliko ljudi se preprosto nekje zaposli in tam ostane. Zadovoljni so, da imajo redno zaposlitev, saj jim je bistveno, da z delom lahko pokrijejo življenjske stroške in še nekaj prihranijo.
Prav kmalu pa se nadarjeni posamezniki začnejo spraševati, ali je to, kar delajo, res tisto, kar želijo početi v življenju. Nekateri spoznajo, da jih delo dejansko ne veseli, čeprav zelo dobro zaslužijo, drugi izvedo, da imajo delavci v drugem podjetju na enakem delovnem mestu bistveno višjo plačo, tretji ugotovijo, da v svojem delu in podjetju ne vidijo več možnosti napredovanja. Postanejo nesrečni, začnejo jih preganjati misli o ujetosti v začaranem krogu. Namesto da bi takoj začeli iskati novo službo, jim naenkrat zmanjka poguma in se sprijaznijo s svojo ‘usodo’.
Odločite se, ali želite novo službo!
Če ste na sedanjem delovnem mestu nesrečni, ne morete pa se odločiti za iskanje novega delovnega mesta, najprej ugotovite, kaj vas zadržuje. Obstaja nekaj teženj, ki zavirajo delavce pri delovnih spremembah:
- “To delo ni ustrezno zame, a novo delo bo lahko slabše (plačano).”
Čeprav so nezadovoljni s sedanjim delovnim mestom, si ne želijo raziskati področij, ki bi jih zanimala, ker bi to zanje pomenilo ‘korak nazaj’. Morda dobro zaslužijo, bojijo se ogroziti sedanji življenjski slog. Tveganja obstajajo, vendar ni vse v denarju. Če izberete delovno mesto, ki je mogoče slabše plačano, a boste delo raje opravljali, boste gotovo učinkovitejši in boljši delavec. Učinkovitejši delavci pa prej ali slej dobijo boljše plače. - “Strah me je sprememb.”
Strah pred neznanim je močna ovira pri iskanju dela. Marsikdo ni niti prepričan, da bi lahko našel delo, s katerim bi bil zadovoljen. Veliko menedžerjev verjame, da se nekaterih najvišjih stopenj menedžmenta ne da doseči. Morda je res težko priti na vrh velike multinacionalke. A nova delovna mesta se ustvarjajo predvsem v manjših, perspektivnih podjetjih. - “Ne želim mrežiti.”
Odpor do mreženja je največji problem za vse iskalce dela, tudi za sposobne strokovnjake, znanstvenike in menedžerje. Mreženje mešajo z moledovanjem za usluge in zaradi tega o svojem iskanju novega dela ne obvestijo (dovolj) pravih ljudi. Najlažje boste dobili delo, če vas priporoči oseba, ki ji kadrovik zaupa. Zato sramežljivost na stran – pravim ljudem povejte, da ste na trgu dela.
Če želite spremeniti svojo kariero, si naredite karierni načrt. Spremljajte zaposlitvene oglase, raziščite nova delovna področja s pomočjo informativnih razgovorov. Opravite nekaj psihometričnih testov, da ugotovite, kaj vas zanima in na katerih področjih ste močni. Svoje najmočnejše veščine in sposobnosti boste lahko vedno prenesli na novo delovno področje.
Če ste nezadovoljni na sedanjem delovnem mestu, škodite sebi in podjetju, ki vas zaposluje. Brez muje se še čevelje ne obuje! Otresite se torej spon lažnega udobja sedanje službe in začnite aktivno iskati ustreznejše delo.
