Gre za zelo pogost pojav, ki ga pogosto – ali pa celo redno – izkusi večina. Kaj se dogaja? V bistvu ne gre za to, kako slastni so nam ti prigrizki, temveč za to, da naši možgani potrebujejo raznolikost, pravijo strokovnjaki. "Gre za preživitveni mehanizem," so razložili. "Če naši predniki niso zaužili dovolj raznolike hrane, niso dobili vseh potrebnih hranil."
A na žalost skakanje s slanih nezdravih prigrizkov na sladke in nazaj in ponovno na sladke … (saj vemo, kako gre, mar ne?) prav nič ne doprinese k več hranilom, temveč le nezdravim soli, sladkorju, nezdravim maščobam in kalorijam. Torej ne ravno nekaj, kar bi si želeli.
Raziskovalci pa imajo še nekaj dodatnih razlag, ki naj bi pojasnile ta fenomen. Šlo naj bi za tako imenovano 'utrujenost od okusa' in 'nasičenost z določenim okusom', kar pomeni, da ne le, da se naveličamo nekega okusa, ampak lahko okusimo več različnih tipov okusov za 'polnost'. Skratka, vaš 'slan' želodec je lahko popolnoma nasičen, a vaš 'sladki' želodec prazen, zato lahko kljub sitosti občutite lakoto in veliko potrebo po sladkarijah – in tudi dovolj prostora za njih boste našli.
