Vpliv ozona na naše zdravje

Prizemni ozon nastane pod vplivom sončne svetlobe iz emisij hlapljivih organskih zmesi (ogljikovodiki) in dušikovih oksidov (NO2), ki jih proizvajajo predvsem petrokemična industrija in vozila, njegova vsebnost v zraku pa se poveča prav v poletnih mesecih. Ima močan vonj, ki ga lahko začutimo po nevihti, ob fotokopirnih strojih ali na primer ob večjih električnih motorjih. Ta vrsta ozona je ljudem škodljiva.

Ozon je najbolj nevaren v sončnih poletnih dneh med 11. in 16. uro, v nočnem času pa so koncentracije ozona zaradi reakcije z dušikovim dioksidom na normalni ravni. Ker pa je NO2 v veliko večji meri prisoten v mestnih središčih kot na obrobju, so koncentracije ozona višje na območjih, kjer ni virov dušikovega dioksida in kamor veter širi onesnažen zrak.

Onesnaženost z ozonom je v zimskem času bistveno nižja kot v vegetacijski dobi, kar pa je razumljivo, saj se visoke koncentracije ozona pojavljajo v sončnih poletnih dneh na lokacijah, kjer so prisotne visoke koncentracije ogljikovodikov in dušikovih oksidov. Take lokacije pa niso zgolj mestna središča, temveč tudi območja, ki so bolj oddaljena od glavnih virov onesnaževanja zraka in kamor veter odnaša onesnažen zrak. Tako so povečane koncentracije ozona predvsem v Novi Gorici in Kopru, kamor pride onesnažen zrak iz Padske nižine.

K nastanku ozona v zaprtih prostorih pa najbolj prispevajo fotokopirni stroji in laserski tiskalniki.

Ozon – ščiti in hkrati škoduje

Ozonu, ki se nahaja v stratosferi, t.j. zgornji plasti atmosfere (med 15 in 50 kilometri nad zemeljskim površjem), ščiti Zemljo in njene prebivalce pred škodljivimi vplivi ultravijoličnih sevanj iz vesolja. Medtem ko ozon v atmosferi ščiti, lahko prizemni ozon škodljivo vpliva na človekovo zdravje. Pri vdihavanju večje koncentracije prizemnega ozona lahko pride pri ljudeh do draženja dihalnih poti in posledično do težav pri dihanju, ogroženi pa so zlasti ljudje, ki bolehajo zaradi astme ali bronhitisa. Posebej občutljivi so seveda predvsem starejši in otroci. Prav tako pa prispeva k pospešeni od kardiovaskularnih bolezni in arterioskleroze, vpliva na poslabšanje akutnih bolezni ter prispeva k večji umrljivosti.

Opozarjanje

Opozorilna vrednost je definirana kot urna koncentracija, ki je višja od 180 μg/m3 – takrat ozon postane resno nevaren za zdravje ljudi. Ta vrednost je postavljena v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo in je namenjena zaščiti prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo visokim koncentracijam ozona. Alarmna vrednost, pri kateri naj bi ljudje ostali v zaprtih prostorih, pa znaša 240 μg/m3 in je bila v zadnjem desetletju v Sloveniji dosežena le redko. V obeh primerih pa mora Agencija republike Slovenije za okolje opozoriti prebivalce.

Kako preprečiti negativni vpliv na zdravje?

Priporočeno je, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v času povišanih vrednosti prizemnega ozona ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem se priporoča, da se izogibajo naporov v času trajanja previsoke koncentracije. Povišanih koncentracij ozona naj se izogibajo tudi starejši, otroci ter nosečnice, saj visoke koncentracije ozona prispevajo k nižji porodni teži otroka.

Ogrožene so tudi rastline

Povečana koncentracija prizemnega ozona pa škodljivo vpliva tudi na rastline, saj preprečuje fotosintezo in prispeva k oksidaciji. Dolgotrajnejše povečane koncentracije omenjenega plina lahko resno ogrozijo gozdove, saj lahko drevesa predčasno izgubijo listje in iglice, ogrožen pa je lahko tudi pridelek na polju.

Kako lahko sami prispevamo samo k bolj čistemu zraku brez ozona?

K zmanjšanju prizemnega ozona lahko sami prispevamo tako, da čim več uporabljamo javni promet ali pa kolesa, rolerje itd. in tako uporabljamo čim manj avtomobilov, ki so poleg industrije glavni krivec za tvorjenje prizmenega ozona.