… na dotik in že pri ščetkanju ali ugrizu v tršo hrano zakrvavijo. Vnete dlesni moramo obravnavati resno in ob prvih znakih vnetja takoj ukrepati. Nezdravljeno vnetje dlesni se lahko razvije v težje oblike vnetja obzobnih tkiv ali parodontalne bolezni. Za parodontalno bolezen velja, da je najbolj razširjena kronična bolezen. Njeno delovanje se ne odraža samo v ustih, temveč je povezano s sistemskim zdravjem.
Zakaj se dlesni vnamejo
Glavni povzročitelj vnetja dlesni so bakterije v mehkih zobnih oblogah (zobnem plaku), ki se nabirajo ob robu dlesni. Zaradi strupov, ki jih izločajo in imunskega odgovora organizma, pride do vnetja in propada obzobnih tkiv.
Ko govorimo o robu dlesni verjetno vsak najprej pomisli na rob dlesni, ki ga lepo vidimo, ko se pogledamo v ogledalo. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da ima dlesen svoj rob tudi tam, kjer ga ne vidimo – v medzobnem prostoru. Tudi v medzobnem prostoru dlesen objema zob. Ob prečnem prerezu medzobnega prostora med kočniki se tudi pokaže, da ima dlesen na tem mestu obliko sedla. In ne samo to. Na tem mestu je tudi zgradba povrhnjice dlesni drugačna, zelo poenostavljeno rečeno, na tem mestu je dlesen bolj občutljiva in dovzetna za vnetje.
Nedostopnost ščetin zobne ščetke do medzobnega prostora, sedlasta
oblika dlesni in drugačna zgradba njene povrhnjice na tem mestu
botrujejo hitremu razvoju vnetja dlesni v medzobne prostoru.
Znak za alarm
Kadar opazimo, da dlesni krvavijo, moramo takoj ukrepati. Velja namreč, da se iz vsakega gingivitisa ne razvije parodontitis, a vsak parodontitis se razvije iz gingivitisa. Parodontitis je stanje, ko so vneta že globlja obzobna tkiva (koreninski cement, pozobnica in alveolna kost). Hkrati je to tudi stanje, ki poveča tveganje za nastanek resnih zdravstvenih težav kot so možganska kap, srčni infarkt, oslabljen imunski sistem, prezgoden porod in nizka porodna teža novorojenca, pljučna obolenja. Rezultati najnovejše raziskave Ameriškega združenja za raziskavo raka nakazujejo, da bi kronični parodontitis lahko predstavljal visoko tudi klinično tveganje za razvoj ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu.
En, dva, tri – vnetih dlesni ni
Prvi korak: če hočemo imeti zdrave zobe in dlesni, moramo odstraniti povzročitelja nevšečnosti – mehke zobne obloge oziroma bakterije v njih. Za čiščenje zob uporabimo mehko zobno ščetko z več tisoč tankimi vlakni, da bomo lahko temeljito in hkrati nežno odstranili zobne obloge na robu dlesni, oziroma da bomo očistili žleb med dlesnimi in zobom. Srednje trde in trde ščetke imajo predebele ščetine, da bi to delo lahko opravile.
Drugi korak: zdaj ko vemo kje se vnetje dlesni začne, vemo tudi da moramo očistiti tudi medzobne prostore. Uporabimo medzobno ščetko in/ali zobno nitko. Spomnimo se, da ima dlesen v medzobnem prostoru obliko sedla. Poleg tega so ploskve kočnikov, ki tvorijo medzobni prostor velikokrat vbočene. Zato mora biti velikost medzobne ščetke pravilno izbrana – taka da bo s svojimi vlakni zapolnila ves medzobni prostor in očistila vse površine, ki ga tvorijo, tudi žleb med dlesnimi in zobom. O pravilni izbiri in uporabi medzobne ščetke se posvetujte s svojim zobozdravnikom ali ustnim higienikom. Enako velja za zobno nitko.
Za učinkovito čiščenje medzobnih prostorov mora medzobna
ščetka s svojimi vlakni zapolniti ves medzobni prostor.
Tretji korak: zaradi različnih dejavnikov se včasih zgodi, da celo redna in pravilna ustna higiena z zobno in medzobno ščetko ne more zagotoviti obvladovanja mehkih zobnih oblog do te mere, da bi preprečili razvoj vnetja dlesni. Kajenje, stres, hormonske spremembe, sladkorna bolezen in včasih tudi dedna dispozicija so dejavniki, ki poslabšujejo stanje obzobnih tkiv. Pomagamo si lahko z različnimi preparati (na primer takimi, ki vsebujejo klorheksidin – zobne paste, ustne vode, geli, pršila). Zavedati se moramo, da so ti izdelki, ne glede na vrsto učinkovine v preparatu in ne glede na vrsto preparata zgolj podpora čiščenju z zobno in medzobno ščetko ter zobno nitko in ne čarobna formula.
Za piko na i
S temeljito ustno higieno in pravilno izbranimi pripomočki lahko vnetje dlesni odpravimo ter zopet vzpostavimo zdravo stanje dlesni. Če vnetje zanemarimo in ga ne obravnavamo resno ter dopustimo, da se razširi na globlja obzobna tkiva pa poti nazaj ni. Ostaja nam le možnost, da s pravilnim zdravljenjem napredovanje vnetja obzobnih tkiv zaustavimo. Zato ne pozabimo dvakrat letno na preventivni pregled k zobozdravniku.
Odlično, hvala! =D
Pri gingivitisu tudi propolis v pršilu. Klorheksidin je sicer fajn, ampak lahko ob prepogosti uporabi precej nadležno obarva zobe.
Pomaga tudi propolis (recimo v pršilu). Klorheksidin je sicer tudi fajn, vendar zna nekaterim precej nemarno pobarvati zobe (ob prepogosti uporabi).