Z izjemno hitrim razvojem informacijsko telekomunikacijskih tehnologij se je zelo spremenil tudi način našega vsakdanjega delovanja, predvsem pa način iskanja in širjenja informacij.
To dodobra občutimo prav vsi. Dejstvo je, da živimo v digitalni dobi, prisotnost na internetu in v mobilnih omrežjih je postala skoraj tako pomembna kot dihanje v stvarnem življenju. Že pred leti smo v reklami enega od ponudnikov dostopa do interneta slišali, da “svet ni eden, svetova sta dva”.
Pomembnosti socialnega kapitala se vsi dobro zavedamo, saj ta s prihodom informacijske dobe pridobiva še veliko večji pomen, kot ga imata finančni in intelektualni kapital (know who je pomembnejši kot know-how). Pri tem ne gre za \’veze in poznanstva\’ v smislu – kot si morda kdo predstavlja – da nekdo dobi nekaj, kar mu ne pripada, zgolj na podlagi tega, ker je nekoga poznal (izjeme potrjujejo pravilo), temveč za to, da ljudje poznajo nas in naše kompetence – znanja, veščine, izkušnje, stališča, vrednote – ter so nas zato pripravljeni priporočati drugim, ki take kompetence iščejo.
Širjenje, vzdrževanje in uporaba socialnega kapitala v stvarnem življenju zahtevajo veliko energije, časa in ne nazadnje tudi finančnih sredstev. Izjemno široka uporabnost interneta nam omogoča, da je vložek v socialni kapital veliko manjši. Tako se je z novimi tehnologijami razvilo izjemno veliko spletnih storitev, ki omogočajo povezovanje in komunikacijo z ljudmi, ki jih že poznamo, ter mnogo lažje povezovanje z novimi ljudmi, ki se nam zdijo zanimivi. Ta razvoj spletnih skupnosti se je začel predvsem okoli skupnih zanimanj, ki jih imajo ljudje.
Preko spletnih skupnosti do nove službe
Spletne skupnosti so se seveda razširile z osebnih življenjskih področij tudi na poslovna področja. Če govorimo zgolj o socialnem mreženju, so to predvsem storitve, ki omogočajo vzpostavljanje, vzdrževanje stikov in priporočanje, izmenjavo spletnih vizitk z ažurnimi kontaktnimi informacijami, povezovanje novopečenih podjetnikov in poslovnežev ter ustvarjanje lastnih poslovnih in drugih skupin.
Poslovno povezovanje je dobilo pomembno težo tudi na področju iskanja novih kadrov s strani podjetij in obratno. Iskanje ustreznega človeka za neko delovno mesto je za podjetje zahteven proces, prav tako pa za posameznika, da najde svojo sanjsko službo. Usklajene morajo biti vrednote, kompetence, vizija razvoja, prav tako morata biti na mestu kemija in medsebojno razumevanje. Torej zelo veliko dejavnikov, ki za identifikacijo vzamejo veliko časa. Prek interneta je ta proces lahko veliko hitrejši, če ne v poznejših fazah, pa vsaj pri prvem izboru.
Poleg spletnih mest, ki so namenjena zgolj temu, da povezujejo delodajalce in iskalce zaposlitve, ima širjenje in vzdrževanje osebne socialne mreže po spletnih orodjih lahko odločilen pomen na poti do sanjske službe posameznika. Spletna storitev LinkedIn je postala pomembno mesto za podjetja, ki iščejo nove kadre, “headhunterje” in druge, ki iščejo ljudi z določenimi kompetencami za posamezne projekte.
Dobro predstavljen osebni življenjepis, vidna mreža poznanstev in ne nazadnje proaktivno uporabljanje sodobnih tehnologij so le najočitnejši razlogi, zaradi katerih postaja to spletno mesto pomembno stičišče na trgu dela. Spletno mesto omogoča tudi objavo oglasov za iskanje nekega kadra, ki pa je lahko tudi povsem usmerjeno na neki profil oziroma segment uporabnikov.
Pomanjkljivosti mreženja prek spleta
Ne glede na izjemno veliko prednosti mreženja prek spleta je najti tudi nekaj pomanjkljivosti. Strokovnjaki poudarjajo, da je nemogoče, da bi internet popolnoma nadomestil osebni stik, kar se danes v resnici kaže v stvarnem vsakdanjem življenju. Pri slednjem so namreč bistvena predvsem osebna srečanja, individualna izkušnja, stisk rok, kemija, druženje in občutek bližine. Torej nekaj več, česar internet (še) ne omogoča.
Druga velika pomanjkljivost, ki se nanaša neposredno na spletne skupnosti za poslovne uporabnike, je, da lahko razkrivajo tudi preveč osebne informacije. Veliko omenjenih spletnih strani namreč omogoča med drugim tudi to, da s svojimi prijatelji delimo osebne stvari, kot so mnenja, slike (tudi s kakšne zabave), osebne izkušnje in druge “intimne” podatke. To lahko na neki točki pripelje do napačnega vtisa ali dostopa informacij, ki jih delodajalcu ne želimo razkriti. Zato previdnost glede tega, katere osebne informacije razkrivamo na spletu in koliko, ni odveč.
Imamo dva svetova
Kljub nekaterim pomanjkljivostim spletnih skupnosti se lahko vrnemo k izhodiščnemu dejstvu: dandanes imamo dva svetova. Prisotnost tudi v drugem svetu nam lahko zelo olajša pot do sanjske službe, zato bi bilo povsem nesmiselno, da teh orodij ne bi skrbno uporabljali. Ne nazadnje velja omeniti, da naj bi več kot 50 odstotkov ljudi našlo novo službo ravno prek svoje socialne mreže. Zakaj torej ne bi gradili svoje socialne mreže tudi v tistem drugem svetu in si s tem zagotovili hitrejšo pot do uspehov na poslovnem področju?
