Kar boste danes izvedeli, bo omajalo vašo vero v vso glasbo, ki ste jo slišali v življenju, je zapisal Alan Cross.
Vsa naša glasba je napačna
Če iščete po pravih virih, boste ugotovili, da so vlade in različne “varnostne” službe uporabljali glasbo, da bi nas z njeno pomočjo nadzorovali. Vsa zahodna glasba, ki temelji na standardni 12-tonski lestvici, se uporablja za upravljanje množic in celo za nadzor misli.
Začnimo z nekaj glasbene teorije: če naj bi glasbene predstave po vsem svetu zvenele enako, je bila potrebna določena standardizacija. Že leta 1885 je glasbena komisija italijanske vlade razglasila, da morajo vsi instrumenti in orkestri uporabljati uglaševalo vilico, ki vibrira pri 440 Hz, kar se je razlikovalo od prvotnega standarda 435 Hz in konkurenčnega 432 Hz, ki so ga uporabljali v Franciji.
Leta 1917 je ameriška zveza glasbenikov podprla Italijane, v štiridesetih letih prejšnjega stoletja pa so se še naprej zavzemali za 440 Hz.
Leta 1953 je bil podpisan svetovni sporazum. Podpisniki so izjavili, da mora biti srednji “A” na klavirju za vedno uglašen na točno 440 Hz. Ta frekvenca je postala standardna referenca ISO-16 za uglaševanje vseh glasbil, ki temeljijo na kromatični lestvici, ki se na zahodu najpogosteje uporablja za glasbo. Vse druge note so uglašene v standardnih matematičnih razmerjih, ki vodijo do in od 440 Hz.
Ta tonski standard je zdaj splošno sprejet, zato klavir v Torontu zveni popolnoma enako kot klavir na Kitajskem.
Nenavadno je, da nihče ne more z gotovostjo trditi, zakaj je bila ta frekvenca sploh izbrana. Pravzaprav je mnogo ljudi, ki se s tem standardom nikakor ne strinjajo in menijo, da je srednji “A” s frekvenco 440 Hz zločin proti naravi.
Privrženci te teorije trdijo, da je bolj “naravna” frekvenca za srednji “A” 438 Hz. Drugi menijo, da je pravilna srednja “A” 432 Hz (znana tudi kot Verdijev A), ker ima “čist ton matematike, ki je temeljna za naravo” in je “matematično skladna z vzorci vesolja, ki vibrira s Phi, zlatim rezom”. Opozarjajo, da je ta ton povezan z vsem, od lupin nautilusa do del starih staršev, vključno z gradnjo velike piramide.
Poleg tega 432 Hz resonira z 8 Hz (Schumannova resonanca), dokumentiranim temeljnim elektromagnetnim “utripom” Zemlje. Preprosto se ob takšni glasbi počutimo bolje.
Raziskave pravijo, da je glasbo, uglašeno s to frekvenco, lažje poslušati, je svetlejša, čistejša in vsebuje večji dinamični razpon. Zato glasbe s to uglasitvijo ni treba predvajati pri višjih glasnostih, s čimer se tudi zmanjšuje tveganje za poškodbe sluha.
Bolj radikalni med sovražniki srednjega “A” vztrajajo, da bi morala biti prava frekvenca 528 Hz, saj gre za “digitalno bioholografsko kristalizacijo padavin in čudežno manifestacijo vibracij potapljaških frekvenc”. Kaj naj bi to pomenilo?
Tu nastopi “zarota”. V frekvenci 440 Hz naj bi bilo nekaj zloveščega in hudobnega. Rockefellerjeva fundacija naj bi bila zainteresirana, da Združene države Amerike leta 1935 sprejmejo standard 440 Hz kot del “vojne proti zavesti”, ki naj bi vodila k “nadzoru glasbenega kulta”. Ne da bi šli predaleč v to, ta teorija pravi, da uglasitev vse glasbe na 440 Hz spremeni glasbo v vojaško orožje.
Citat enega od številnih spletnih člankov na to temo: “Monopolizacija glasbene industrije ima to vsiljeno frekvenco, ki ‘zatira’ prebivalstvo v večjo agresijo, psihosocialno vznemirjenost in čustvene stiske, ki ljudi nagibajo k fizičnim boleznim in finančnim obremenitvam, od katerih imajo koristi agenti, agencije in podjetja, ki sodelujejo pri monopolu.”
Če se poglobimo, se znajdemo na pragu nacistov. Pravijo, da je minister za propagando Joseph Goebbels vztrajal pri 440 Hz uglaševanju v Nemčiji, ker je verjel, da to ljudi sili v razmišljanje in čustvovanje na posebne načine, zaradi česar so postali “ujetniki določene zavesti”. In če skušaš mobilizirati prebivalstvo za Der Fuhrerja, je točno to, kar si želiš, kajne?
O tem piše tudi množica ljudi: “Moč, ki je na oblasti, uspešno znižuje vibracije ne le mlade generacije, ampak tudi nas ostalih. Te destruktivne frekvence usmerjajo misli v razdejanje, disharmonijo in neenotnost. Poleg tega spodbujajo tudi nadzorni organ telesa – možgane – k disharmonični resonanci, ki na koncu ustvari bolezen in vojno.”
O tem je treba razmisliti, ko si boste naslednjič nataknili slušalke. Ali se ob poslušanju glasbe počutite bolj borbeno in bolno?
To lahko preverite s spodnjim videoposnetkom.
Razumete? Zdaj naredite še en poskus: spodaj sta dve različici pesmi “The Scientist” skupine Coldplay, začenši s standardno različico z albuma A Rush of Blood to the Head iz leta 2002.
Ste že začutili agresijo ali bolezen?
Zdaj pa poslušajte spodnjo verzijo: to je različica iste pesmi, ki je uglašena na domnevno bolj naravno frekvenco 432 Hz. Ali čutite razliko?
Trdijo tudi, da imajo te frekvence različne učinke na naše čakre. Pesmi, uglašene na 440 Hz, delujejo na čakro tretjega očesa (“mišljenje”), medtem ko 432 Hz spodbuja srčno čakro (“občutenje”). Zato glasba s frekvenco 432 Hz povečuje duhovni razvoj poslušalca in ima lahko celo zdravilne lastnosti.
Številne organizacije se zavzemajo za vsesplošni prehod na 432 Hz, vendar bi to pomenilo rušenje svetovnih standardov, da ne omenjamo izdelave in ponovnega uglaševanja milijonov glasbil. Zveni idealno, s se verjetno ne bo kaj kmalu uresničilo – interesi globalnih elit so žal premočni.
Če vas je to, kar ste ravnokar izvedeli, vznemirilo, predlagamo, da meditirate ob tej posebni 432 Hz glasbi.
