Pri zaposlitvenem portalu MojeDelo.com smo ponovno pripravili zanimivo raziskavo, tokrat o predlogu Zakona o malem delu. Glede na odzive v medijih bi pričakovali, da večina predloga ne podpira, vendar raziskava kaže, da bi bil, v primeru takojšnjega referenduma, predlog sprejet. Rezultat bi bil sicer tesen, saj je nasprotnikov predloga skoraj 48 %. Najmanj so predlogu Zakona naklonjeni v Notranjsko-kraški regiji, najbolj pa na Koroškem.
Načeloma so iskalci zaposlitve (uporabniki portala MojeDelo.com) dobro seznanjeni s predlogom Zakona o malem delu, saj jih le dobrih 5 % priznava, da o predlogu ne vedo popolnoma nič, na drugi strani pa je skoraj 4 % takih, ki predlog poznajo zelo podrobno. Glavni vir informacij o predlogu Zakona o malem delu predstavljajo mediji (66 %), več kot 18 % vprašanih pa trdi, da je prebrala predlog Zakona. Največ zanimanja za predlog Zakona je zaznati pri starostni skupini med 20 in 35 let najmanj pa pri najmlajši starostni skupini do 20 let.
Študentje in dijaki, teh je bilo v raziskavi dobra petina, dobro poznajo predlog, saj jih tri četrtine pozna omejitve gleda števila ur za študente, ki jih prinaša Zakon o malem delu. Nekoliko manj prepričani so glede omejitve višine zaslužka, saj točno številko pozna le 60 %. Večina študentov in dijakov (56 %) trenutno presega časovno omejitev, medtem ko omejitev glede višine zaslužka presega le tretjina. Večina (69 %) tudi ne bo upravičena do državne štipendije, saj prihodek na družinskega člana presega 613 EUR na mesec.
Velika večina sodelujočih (74 %) podpira možnost dodatnega zaslužka z malim delom tudi za brezposlene, medtem ko to možnost za upokojence podpira nekoliko manj vprašanih (69 %). V celoti se s predlogom Zakona strinja dobrih 52 % vprašanih. Največ privržencev ima Zakon med zaposlenimi, najmanj pa so, po pričakovanjih, predlogu naklonjeni dijaki in študentje.
Sicer je anketo rešilo 1066 posameznikov, med njimi nekoliko več žensk (51,5 %). Najbolj zastopana je bila starostna skupina med 20 in 35 let (58 %), največ anketirancev pa prihaja iz Osrednjeslovenske regije (38 %), sledita Gorenjska in Podravska, obe s 13 %. Skoraj polovica je trenutno zaposlenih (48 %), sledijo študentje in brezposelni, oboji dobrih 20 %, razlika pa je razdeljena med upokojence in podjetnike.
