Gre za čustveno in psihološko povezanost, ki dojenčku zagotavlja varnost in sprejetost. Ustvarjanje močne vezi je proces, ki se lahko ustvari že v nekaj nekaj dneh po dojenčkovem prihodu na svet ali pa traja tudi nekaj tednov.
Povezanost predstavlja močno navezanost, ki se razvije med dojenčkom in njegovimi starši. Z evolucijskega vidika ta psihološka vez pri starših razvije koncept brezpogojne ljubezni, ki omogoča, da bi za svoje otroke naredili vse: jih varovali in imeli neskončno radi ter za njih skrbeli.
Prav ta navezanost omogoči, da lahko mama sredi noči že petič vstane in nahrani svojega novorojenčka. Povezava z dojenčkom staršema pomaga, da znata že po nekaj dneh ločiti različne odtenke v dojenčkovem joku. Še več: ta povezava predstavlja sposobnost, da zna mama med več dojenčki vedno razločiti jok svojega dojenčka.
Zakaj je povezanost tako pomembna?
Povezanost je za otroka bistvenega pomena, saj se otrok v svojem prvem odnosu uči modela za vse svoje odnose v prihodnosti in postavlja temelje za razvoj svoje samopodobe. Študije na novorojenih opicah, ki so takoj po rojstvu namesto svoje prave mame dobile lutko, so pokazale več občutkov strahu in obupa.
Znanstveniki so prepričani, da lahko te zaključke prenesemo tudi na dojenčke: tisti, ki ob sebi nimajo staršev ali pa z njimi ne morejo ustvariti močne in pristne povezave, kasneje kažejo različne vedenjske težave (npr. pretirana bojazljivost ali agresivnost – oboje kot odgovor na nizko samopodobo in nerazvit občutek varnosti).
Skoraj vsi novorojenčki so pripravljeni na takojšnje povezovanje s svojimi starši, medtem ko imajo starši lahko o tem mešane občutke oziroma različne pristope in poglede. Nekateri so pripravljeni na takojšnje crkljanje in izkazovanje ljubezni.
Drugi – sploh v primerih, če pri rojstvu ne gre vse gladko in je novorojenček kar nekaj časa v intenzivni negi – potrebujejo več časa. Ker je ustvarjanje povezanosti proces in ne edinstvena priložnost, ki se mora zgoditi v točno določenem trenutku, se vez gradi postopoma. Razvojni psiholog Edward Christophersen prav tako opozarja, da naj bosta starša do svojega novega družinskega člana samo ljubeča in da se vez tako ali tako že ustvarja.
Ker o ustvarjanju povezave z dojenčkom lahko veliko preberemo v številnih knjigah, se mama pogosto počutijo krive, če že v prvem trenutu po rojstvu ne začutijo neverjetne navezanosti na dojnečka, pravi Christophersen. Ko starša skrbno negujeta dojenčka in skrbita za vse njegove potrebe, se vez avtomatično ustvarja. In krepi …
PREBERITE TUDI: 7 posledic hčera neljubečih mater
Uglašenost
Razvojni psiholog Daniel Stern je že daljnega leta 1985 vez med dojenčkom in mamo/očetom opisal kot “biti uglašen na svojega otroka in točno zaznavati otrokovo komunikacijo njegovih čustev in potreb”.
Uglašenost z otrokom deluje kot glasbene vilice: ko se otrok oglasi s točno določenim tonom, se na ta ton avtomatično odzovete z zrcaljenjem vaše obrazne mimike, tonom vašega glasu, dotikom in s tem, da ste tam za svojega otroka. Ta subtilni odziv otroku sporoča: “Da, vidim in slišim te in razumem, kako se počutiš.” Skozi takšne in podobne mikrointerakcije z dojenčkom, se razvija njegov občutek jaz-a, prav tako pa se razvija sposobnost za učenje, kako naj ravna s svojimi čustvi.
Uglašenost ni samo ujemanje z otrokovim trenutnim stanjem. Uglašenost predstavlja dopolnilen odziv, ki vsebuje vašo empatijo (Čutim, kaj čutiš ti.) in primeren odziv na otrokovo komunikacijo. Na primer: če je vaš otrok zelo vznemirjen, bi bila neprimerna uglašenost to, da se tudi vi enako vznemirite.
Idealna uglašenost je, da vašemu otroku jasno pokažete, da ste njegovo vznemirjenost zaznali, hkrati pa zrcalite občutek, da lahko to njegovo vznemirjenost prenašate ali zmanjšate. To lahko dosežete s tem, da ga čvrsto objamete in mu prigovarjate z globokimi in nizkimi zvoki.
Uglašenost – povezanost – čuječnost
Uglašenost mame in otroka predstavlja pomemben del povezanosti. Uglašenost z otrokom lahko starši uspešno okrepijo s čuječnostjo. Čuječnost predstavlja sposobnost, da smo popolnoma prisotni v trenutku in da trenutne zunanje okoliščine sprejmemo točno takšne, kot so. S tem se izognemu čustvenim dramam, ali napihovanju dogodka v velik problema.
Kaj če povezanosti ne morem ustvariti?
Zapomnite si: ustvarjanje povezanosti je kompleksen proces, ki se razvija skozi čas. Če se vam zdi, da povezanosti s svojim dojenčkomtudi po prvem obisku pediatra še vedno ne “čutite”, so to lahko znaki poporodne depresije. Proces povezanosti je lahko upočasnjen, če je imel vaš dojenček kakšne nepričakovane zdravstvene težave. Lahko pa je posledica tega, da ste po porodu utrujeni in izčrpani.
Če še niste ustvarili močne povezanosti s svojim dojenčkom, hkrati pa poskrbite za vse njegove osnovne potrebe, ste lahko prepričani, da je z njim vse v redu. Ko boste okrepili svoj notranji mir in zadovoljstvo ter se ujeli v novo rutino, se boste počutili bolj samozavestni in hitro boste opazili, kako ustvarjate povezanost z vašim dojenčkom.
Da bi lahko uspešno poskrbeli za svoj notranji mir in samozavest, morate biti v dobrem fizičnem in psihičnem stanju. Dojenček namreč čusti vse, kar se dogaja njegovi mami. Če je utrujena, prestrašena ali nesamozavestna, lahko to oteži povezovanje med mamo in dojenčkom.
PREBERITE TUDI: Povej mi, iz kakšne družine prihajaš, in povem ti, kdo si
