Videz je močan komunikator. Raziskave kažejo, da pri ustvarjanju prvega vtisa videz in govorica telesa pomenita kar 55-odstotni delež, to pa velja na vseh področjih življenja. Od tega sta lahko odvisni posameznikova finančna in karierna prihodnost.
Pred časom je veliko prahu dvignila afera Probanka – mnogi so se zgražali, kako lahko podjetje predpiše, kaj naj nosijo bančni uslužbenci, češ urejenost je stvar vsakega posameznika. Zanemarimo dejstvo, da je sporna okrožnica vsebovala tudi navodila o tem, kako porabiti odmor med delovnim časom in še kakšno “cvetko” – samo navodilo o poslovnem videzu je bilo na mestu. Podjetje ve, kaj hoče sporočiti svojim strankam, in enako pričakuje od svojih zaposlenih. Če to jasno in pregledno zapiše, toliko bolje. V mnogih podjetjih je politika oblačenja bistveno bolj fleksibilna – kar hkrati pomeni, da je v veliko večji meri od vsakega posameznika odvisno, kako oblečen in urejen bo prišel v službo. Priložnost za iznajdljive, nevarnost za nepoučene.
Obleka (ne) naredi človeka!
Obleči kostim ni dovolj. Mnenja kadrovskih svetovalcev o tem, kakšna naj bo poslovna obleka, se razlikujejo, vsi pa se strinjajo v eni stvari – da je pomembnejše kot sama obleka to, da je posameznik urejen, čist in higieničen. Stopnja in način urejenosti sta odvisna od številnih dejavnikov: v kateri panogi deluje podjetje, ali ima kakšna pravila v zvezi z izgledom, na kakšnem položaju je posameznik, kakšne so stranke podjetja, za kakšno priložnost gre in ne nazadnje, kakšne so osebnostne značilnosti posameznika. Tega se mnogi, predvsem mlajši kadri, ne zavedajo – po eni strani se nekateri kot značilni predstavniki generacije Y požvižgajo na poslovno obleko ter nosijo izključno džins in superge, po drugi strani pa nekateri v želji po tem, da pustijo vtis resnega karierista, pretiravajo v drugo smer in nosijo resne obleke, za katere je že na prvi pogled jasno, da jim osebnostno ne ustrezajo in tako dosežejo ravno nasprotni učinek.
Kako zagotoviti pravi videz?
Načeloma velja, da morajo biti najbolj urejeni tisti, ki prihajajo v reden stik s strankami, a je tudi tu potrebno upoštevati naravo dela – poslovna obleka ni najprimernejša za obisk stranke na gradbišču, ne glede na to, kako veliko in ugledno je podjetje – po drugi strani pa sta obleka in kravata nenapisano pravilo v bančni, borznoposredniški in nasploh finančni panogi. Nasvet: vnaprej se pozanimajte, kakšne so navade oblačenja v podjetju in se temu primerno uredite za prvi razgovor; če bo ta uspešen, boste v nekaj dneh ugotovili, kakšna so pričakovanja glede videza in se boste lahko prilagodili (seveda sami izberete, katero hierarhično raven boste vzeli za zgled). Enako pravilo velja za obisk kadrovske agencije, ki je nekakšen filter za neustrezne kandidate – ustreznost ni odvisna samo od delovnih izkušenj in izobrazbe, ampak tudi od urejenega videza. Pri tem, ne glede na pričakovanja okolice, ne pozabite na lastne želje – dolgočasna siva uniformiranost ni nujno vedno pravi recept za uspeh, pozitivno lahko presenetite tudi z (uravnovešenimi) dodatki, s kakšno manj konvencionalno barvo ali kosom oblačila, ki kaže, da imate razvit osebni stil. Saj se še spomnite, da so na zadnjih predsedniških volitvah vse ženske kandidatke kot za stavo nosile rdečo barvo, mar ne?
vseeno potrebno upoštevati določena nenapisana pravila, kot je na primer neprimernost rdečega laka za nohte na poslovnih sestankih,
S temle se pa ne strinjam – v kolikor je urejen (neokrušen in lepo nanašen), je še kako primeren.
Glede rdečega laka se tudi jaz ne strinjam. Poleg tega sem že v več literaturi na to temo naletela da je rdeč lake (seveda bolj umirjen) skoraj da obvezen za urejeno poslovno žensko. O tem smo se tudi na predavanjih pogovarjali in je rdeča barva več kot primerna.
Še ena, ki je prepričana, da so urejene roke z nalakiranimi nohti – tudi rdečimi – znak urejenosti. In v vsakem primeru bolje, kot pa “goli” nohti. Se mi zdi, da je to prepričanje še ostanek preteklosti in ga je treba dokončno izkoreniniti. 🙂
[…] PREBERITE TUDI: Urejenost na delovnem mestu […]