Rezultati raziskave znanstvenikov s harvardske univerze in francoskega Nacionalnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave, objavljeni oktobra 2019 v reviji JAMA Network Open, so pokazali, da je uporaba razkužil povezana z višjo incidenco neozdravljive in pogosto smrtonosne pljučne bolezni, poimenovane kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
Značilnosti KOPB
Za KOPB so značilni slab pretok zraka, zasoplost in kašelj, bolezen pa je bila leta 2016 tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, saj je terjala življenje kar treh milijonov ljudi. Poročajo, da gre pri KOPB za “rastočo, a spregledano globalno epidemijo”.
Močno povečano tveganje ob uporabi razkužil
Znanstveniki so v raziskavi spremljali incidenco bolezni pri več kot 73.000 medicinskih sestrah v ZDA. Pri tistih, ki so bile vsaj enkrat tedensko izpostavljene katerikoli vrsti razkuževalnega sredstva, so ugotovili za 35% povečano tveganje za KOPB. Medicinske sestre, ki so razkužila uporabljale več kot štirikrat tedensko, so za KOPB zbolevale še pogosteje – pri njih je bilo tveganje povišano za kar 43 %.
Raziskava je potrdila tudi povezavo med KOPB in izpostavljenostjo določenim razkužilom, kot so glutaraldehid, varikina, vodikov peroksid, alkohol in kvaterne amonijeve spojine. Uporaba naštetih razkužil je bila povezana s 25 do 36 % višjim tveganjem za KOPB.
PREBERITE TUDI: Koronavirus: prekomerna uporaba razkužil vodi v odpornost mikrobov
Prejšnje raziskave so pokazale povezavo med poklicem čistilke in povečanim tveganjem za KOPB, kar bi bilo prav tako lahko rezultat izpostavljenosti čistilnim in razkuževalnim sredstvom. V nekaterih raziskavah pa je bila uporaba razkužil povezana s povečanim tveganjem za druge bolezni dihal, kot je npr. astma.
Razkužila vsebujejo škodljive kemikalije
Rezultati omenjenih raziskav niso niti najmanj presenetljivi, saj je znano, da so v razkuževalnih sredstvih kemikalije, ki dražijo in poškodujejo dihala. Kljub oglaševanju, ki nas pogosto prepričuje v nasprotno, je ni substance, ki bi bila obenem škodljiva za mikrobe in neškodljiva za ljudi in druga živa bitja (seveda pa obstajajo tudi zdravilne snovi, ki patogene mikrobe odpravijo tako, da okrepijo telo).
Posledice so daljnosežne
Ker so snovi, ki se jih poslužujemo z namenom uničevanja mikrobov (poleg razkužil spadajo sem tudi antibiotiki in protivirusna zdravila), vse bolj ali manj strupene in se lahko dlje časa zadržujejo v okolju, ima njihova uporaba še veliko globje in bolj daljnosežne posledice. Skupaj z drugimi strupenimi snovmi, s katerimi onesnažujemo okolje, porušijo notranji ekosistem in so verjetno med glavnimi povzročitelji sodobnih epidemij raka, avtoimunskih bolezni, diabetesa, psihičnih težav in drugih kroničnih bolezni, ki se vedno pogosteje pojavljajo že pri otrocih.
Vojna z mikrobi je namreč že v osnovi zgrešena, na propad obsojena strategija, ki vodi do situacij, kjer je zdravilo pogosto hujše od same bolezni (dober primer so ventilatorji in španska gripa).
Mar ni že skrajni čas, da jo prenehamo zaostrovati?
Celoten članek si lahko preberete na ninamvseeno.org
