Ko se to, kar bi naj bilo vrhunec neštetih ur vloženega dela, spremeni v strah pred lastnim neuspehom – se ne vdajte.
Pri mnogih je le strah pred smrtjo močnejši od strahu pred javnim nastopanjem
Velika večina jih pred javnim nastopom doživi večjo ali manjšo tremo. S
čimer ni popolnoma nič narobe. Trema in strah sploh nista nekaj
negativnega. V razvojnem smislu sta igrala glavno vlogo pri preživetju
človeka kot vrste. Trema in strah sta nas pripravila na situacije, v
katerih je bilo potrebno dati vse od sebe – še enkrat premisliti, če
smo morda kaj spregledali, se dobro pripraviti na morebitne
nepredvidljive situacije, oceniti, ali je pametneje pobegniti pred
nevarnostjo (da ne bi postali plen) ali se z njo soočiti (in plen
uloviti). Ljudje brez treme (strahu) imajo zelo kratko garancijsko dobo
– ker so preveč zaverovani vase. Podcenjujejo nasprotnika, situacijo,
problem in se nanje ne pripravijo. Zato prej ali slej potegnejo krajši
konec – ne glede na to, ali gre za javni nastop, športno tekmo,
poslovna pogajanja ali vojaški spopad. Glavno vprašanje torej ni, kako
se znebiti treme – tega ne bi svetovali nikomur. Vodstvu podjetja za
upravljanje kadrovskih potencialov v Ljubljani se zdi pomembnejše tremo
obvladovati in jo pozitivno uporabljati.
Zmerna trema koristi
Vsak občuti določeno mero treme pred izpitom ali drugim pomembnim
dogodkom, vsak ob bolj ali manj nevarni situaciji občuti neko stopnjo
strahu, od ‘prestrašenosti’ pa do prave panične reakcije. Običajno je
strah ali tesnoba popolnoma normalna reakcija na dejansko ali grozečo
nevarnost. Trema pripravi naše telo na boj ali beg – poveča aktivnost
možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvavitev mišic.
Zmerna trema je zato koristna reakcija. Zaradi strahu pred nesrečo
vozimo počasneje kot bi sicer, zaradi tesnobe pred morebitnim neuspehom
se pripravljamo na razgovor za napredovanje na delovnem mestu, na javni
nastop pred sodelavci ali se učimo za izpit.
Pojavi se, ko se želimo najbolje izkazati
Tanja Veseli, univ. dipl. psih., meni, da se trema pojavi v situacijah,
katerih izid je za nas velikega subjektivnega pomena. “Navadno jo
spremlja dvom, da nam ne bo uspelo, dvom v naše sposobnosti. Raziskave
kažejo, da se trema najpogosteje povezuje s šolo in službo. Razgovor za
novo zaposlitev, ki si jo seveda zelo želimo in obenem nismo
prepričani, da imamo vse kvalitete, ki jih delodajalec zahteva, pogosto
vzbudi nemir in strah,” pojasnjuje Veselova. Psihologinjo smo
povprašali, ali je trema slaba in ali zavira kariero. “To je odvisno od
posameznika, ali zna tremo obrniti sebi in svoji karieri v prid.
Namesto strahu lahko nastopimo kot izredno zagnani, motivirani in
pripravljeni. Če se pri tem zavedamo še svojih sposobnosti in damo vse
od sebe, potem smo tremo dobro izkoristili,” zaključuje Veselova.
Trema za ustvarjalnost in karierno rast
Ustvarjalni nemir je beseda, ki zveni mnogo prijaznejše kot trema. Če
ga razumemo kot to, kar je: namreč stanje večje telesne in duševne
pripravljenosti, ko se telo in psiha pripravljata na izjemno situacijo
in v ta namen aktivirata dodatne rezervne sile. To se kaže v pospešenih
telesnih funkcijah, srce prične biti hitreje, da bi omogočilo boljšo
prekrvavitev celotnega telesa in še posebej možganov, spremeni se tudi
ritem dihanja. Celotno telo je v pripravljenosti reagirati hitreje,
bolje, preciznejše kot v običajnih situacijah. S tem ko te energije ne
porabimo, temveč jo zaustavljamo, povzročimo nove simptome. Zdaj tako
‘odvečna’ energija privede do tresenja rok, slabosti in drugih
individualnih znakov. Ker tremo po navadi povežemo še z običajno
negativnim razmišljanjem, si kaj hitro izkopljemo globoko jamo poraza.
Telesno pripravljenost in ‘treznost’ možganov lahko z nekoliko volje,
vaje, s samodisciplino in z avtogenimi treningi usmerimo v
ustvarjalnost in razvoj kariere.
Bojimo se biti javno to, kar smo privatno
Zloglasne treme ljudje nismo razvili iz ustvarjalnega nemira samo
zaradi nerazumevanja delovanja našega telesa. Prisotnih je še mnogo
različnih psiholoških faktorjev. Na delovnem mestu pogosto ne vemo, ali
se bojimo neuspeha ali uspeha, strah nas je stopiti pred sodelavce in
se pred njimi izraziti takšne, kot smo, bojimo se njihove ocene, ki bi
utegnila biti slabša, kot si jo želimo, bojimo se nesprejetosti in
kritike. Bojimo se javno pokazati, da smo zmotljivi, da ne obvladamo
vedno in v vsakem trenutku svojih nalog in dolžnosti. V razkorak
postavimo tremo kot opravičilo, da tako ohranimo svojo samopodobo.
Mnogokrat premalo poudarjen je pomen zastavitve cilja, ki aktivira vse
ustvarjalne sile v njegovo uresničitev. Paziti je potrebno, da je cilj
zastavljen realno in da na poti k doseganju tega končnega cilja
določimo tudi manjše delne cilje, ki spodbujajo občutek uspeha. Le tako
bo trema sčasoma obvladljiva.
Treme ne zanikajmo; pokažimo, da je obvladljiva
“Trema, ki veliko ljudem jemlje možnost uspešnega delovanja tako v
osebni kot v poslovni sferi, se pojavlja iz razloga, ker je predstava o
okoliščinah, kaj nam gre lahko narobe, močnejša od hrepenenja po cilju.
Potrebno je najti dovolj močno predstavo, zakaj bi nekaj naredili,
začutiti veselje in strast, ko dosežemo tisto, kar si resnično želimo.
Trema na tej poti ne sme delovati kot zavora, ampak kot spodbujevalec.
Pri tem je potrebno uporabiti srce in končno predstavo povezati z
lastnimi občutki – in ne samo razumsko,” meni magister ekonomije Peter
Babarović.
S tremo k “trdnejši” karieri
“Trema je dejansko strah pred neuspehom in izpostavitvijo pred tistimi,
katerih mnenje cenimo. Bojimo se nesprejetosti, ocene in kritik ter da
naš trud in vloženo delo ne bosta sprejeta, kot smo pričakovali. Pa
poglejmo z druge – ‘prave’ strani. Nemir oziroma trema, ki jo občutimo
pred nastopom, pred novo nalogo ali v tesnem stiku s sodelavci, z
nadrejenimi in s podrejenimi, nas dodatno motivira in aktivira rezervne
sile za bolj zavzeto in izrazito delovanje. Bolj smo prožni, pozorni,
zbrani in od sebe damo le najbolje. To je vsekakor pozitivna sopotnica
vsakega karierista. Zmerna trema lahko tako deluje kot karierni
motivator, ki nas žene v nove delovne podvige,” vidi pozitivne strani
treme univ. dipl. sociologinja Janja Vnuk.
Nekaj ključnih korakov za obvladovanje treme:
- Postavite si realne cilje in vmesne cilje na poti do končnega cilja.
- Ravnajte v skladu s svojimi sposobnostmi in verjamite vanje.
- Krepite samopodobo s prebiranjem motivacijskih knjig in se sproščajte.
- Obiskujte jogo ali meditacijo.
- Prehranjujte se zdravo, dovolj spite in se veliko gibajte v naravi.
- Izvajajte govorne nastope pred ogledalom.
- Udeležite se delavnic za krepitev samopodobe.
Zanimivost
Raziskave kažejo, da se kar 80 % ljudi (med njimi je več kot 40 %
poslovnežev in menedžerjev) boji javnega nastopanja in ima tremo pred
sodelavci ter nadrejenimi. Vsak tretji med nami pa naj bi imel strah
pred javnim razkritjem privatnega.
Kaj imajo skupnega Barbara Streisand, Abraham Lincoln, Nikola Tesla in Oprah Winfrey?
Vsi so v v svojem življenju trpeli zaradi treme in anksioznih motenj.
Gre za skupino psihičnih motenj, pri katerih je glavni znak živčna
napetost. Tesnoba, trema, živčnost, strah in zaskrbljenost so le
nekatere izmed nevšečnosti, ki opisujejo sicer dokaj različna stanja,
kažejo pa se s podobnimi znaki.
