Če je tako, niste edini. Pravzaprav se na morebitni objem tako odzove več ljudi, kot si morda mislite, in po zaslugi znanosti smo končno razumeli, zakaj. Odgovor je sila preprost: kot skoraj vedno in povsod, tudi tu razlog tiči v otroštvu.
Po mnenju strokovnjakov je nagnjenost k objemom (ali ne) v veliki meri odvisna od tega, kako je bila oseba vzgojena. Suzanne Degges-White, profesorica na univerzi Northern Illinois, pojasnjuje:
“Naša nagnjenost k fizičnim dotikom – naj gre za objemanje, trepljanje po hrbtu ali povezovanje rok s prijateljem – je praviloma posledica izkušenj iz zgodnjega otroštva.”
Študija iz leta 2012, objavljena v reviji Comprehensive Psychology, je pokazala, da so ljudje, ki so jih vzgajali starši, ki so pogosto objemali, v odrasli dobi pogosteje objemali tudi sami.
Nasprotno pa so ljudje, ki so jih vzgajali starši, ki so jih redko objemali, v odrasli dobi pogosteje občutili odpor do tega posebnega načina izkazovanja naklonjenosti. Študija je tudi ugotovila, da je “objemanje pomemben element otrokove čustvene vzgoje”.
“V družini, za katero ni bilo značilno fizično izkazovanje ljubezni, lahko otroci odrastejo in sledijo istemu vzorcu pri svojih otrocih,” je dejala Degges-White. Raziskovalci so opozorili tudi, da se lahko pojavi tudi nasprotni učinek:
“Nekateri otroci odrastejo in se počutijo ‘lačne’ dotikov ter postanejo družabni objemi, ki ne znajo pozdraviti prijatelja brez objema ali dotika po rami.”
Tako je dokazano, da količina telesnega stika, ki ga otrok dobi v zgodnjem otroštvu, pusti trajne fiziološke posledice. Darcia Narvaez, profesorica psihologije na univerzi Notre Dome, meni, da lahko pomanjkanje dotikov vpliva na razvijajoče se telo na dva glavna načina.
Prvi je, da se zaradi tega premalo razvije vagusni živec, snop živcev, ki poteka skozi hrbtenjačo. Raziskave kažejo, da lahko nervo vagus, ki je premalo razvit, zmanjša človekovo sposobnost intimnosti ali sočutja. Prizadet je lahko tudi sistem oksitocina, ki ima vlogo pri oblikovanju vezi z drugimi ljudmi. Drugi dejavnik sta samospoštovanje in težave s telesom. Če je nekdo zaskrbljen zaradi svojega zunanjega videza, mu je lahko neprijetno dotikati se drugih oz. da se ga drugi dotikajo.
Nenazadnje je tu tudi kulturna komponenta, ki je povezana z nepripravljenostjo na objemanje. Glede na študijo, ki jo je leta 2010 opravil znanstveni center Greater Good Science Center na univerzi Berkeley, se ljudje v ZDA in Angliji objemajo veliko manj kot ljudje v Franciji in Portoriku.
Nekateri ljudje se radi dotikajo, drugi pa to naravnost sovražijo. Kakšna je torej rešitev? Inštitut Emily Post priporoča, da nikogar ne objemate, razen če se dobro poznate. Govorica telesa nekoga, ki pričakuje objem, je jasno odprtih rok in (običajno) nasmeha. Sicer pa je preprost stisk roke več kot primeren za srečanje in pozdravljanje tako starih kot novih znancev.
Za tiste, ki se še vedno upirajo objemanju, upoštevajte naslednje: študija, ki jo je leta 2015 izvedla univerza Carnegie Mellon, je preučila učinke objema in drugih oblik naklonjenosti ter ugotovila, da dotik dejansko krepi imunski sistem. Natančneje, raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki so se počutili ljubljene, doživeli 32-odstotno okrepitev imunskega sistema. “Tisti, ki so deležni več objemov, so bolj zaščiteni pred okužbami,” so ugotovili v študiji.
PREBERITE TUDI:
- Tole vam naredi 20-sekundni objem
- Taki so učinki objema na vašega otroka
- 7 objemov na dan odžene zdravnika stran!
- Raziskava razkrila: bolj, ko objemate svoje otroke, pametnejši so
