A migrena ni vedno povezana z bolečino. Obstaja manj znana, a precej pogosta oblika – tiha migrena (migrena brez glavobola), pri kateri se značilni procesi migrene dogajajo, vendar glavobol bodisi popolnoma manjka bodisi je zelo blag.

Kako se tiha migrena kaže

Tiha migrena se lahko izrazi z vrsto simptomov, ki so sicer značilni za običajno migreno, le da glavobola ni ali pa je komaj zaznaven. Med najpogostejše znake sodijo:

  • Občutek pritiska ali “teže” v glavi – gre za neprijetno občutenje, ki pa ne doseže stopnje bolečine.
  • Slabost, občutek, da gre na bruhanje in izguba apetita – prebavni sistem se zaradi migrene pogosto upočasni.
  • Občutek polnega želodca – hrana ne prija, včasih po več dni skupaj.
  • Utrujenost, zaspanost in t. i. “migrenska možganska megla” – zmanjšana zbranost, mentalna megla in splošna izčrpanost.
  • Občutljivost na svetlobo, zvok ali vonjave – tipični spremljevalci tudi brez bolečine.
  • Včasih se pojavijo vrtoglavica, nestabilnost ali motnje vida.

Čeprav bolečine v glavi ni, gre še vedno za popolnoma aktivno nevrološko stanje, ki vpliva na delovanje možganov, žilnega sistema in prebave.

Zakaj pride do tihe migrene

Migrena ni zgolj glavobol, temveč kompleksna nevrološka motnja, pri kateri pride do sprememb v živčnih signalih, krvnih žilah in kemičnem ravnovesju v možganih. Ti procesi lahko vplivajo tudi na prebavni sistem, živčni tonus in hormonsko ravnovesje.

Najpogostejši sprožilci tihe migrene so:

  • stres in pomanjkanje spanca;
  • hormonske spremembe (npr. menstruacija, ovulacija, (peri)menopavza);
  • spremembe v prehrani ali dehidracija;
  • izpostavljenost močni svetlobi, hrupu ali določenim vonjavam.

Kako prepoznati tiho migreno

Tiho migreno najlažje prepoznamo po ponavljajočem se vzorcu:

  1. simptomi se pojavljajo ciklično, podobno kot pri klasični migreni,
  2. prisotni so značilni spremljajoči znaki (slabost, občutljivost na dražljaje, mentalna megla), le brez močne bolečine,
  3. napad lahko traja več ur ali dni, sledijo pa mu utrujenost, občutek “prazne glave” in razdražljivost (t. i. postdromalna faza).

Zelo koristno je vodenje dnevnika migren, v katerega beležimo sprožilce, trajanje, simptome in okoliščine – to zdravniku močno olajša postavitev diagnoze.

Zdravljenje tihe migrene

Ker gre za isto osnovno motnjo kot pri klasični migreni, je zdravljenje podobno:

  • Triptani (npr. sumatriptan/Imigran) – učinkoviti, če jih vzamemo čim prej ob začetku simptomov, tudi če glavobola ni.
  • Protibolečinska zdravila – načeloma neučinkovita, a lahko olajšajo simptome.
  • Preventivni ukrepi – zadostna hidracija, redna prehrana, spanje, obvladovanje stresa ter prehranska dopolnila, kot so magnezij, vitamin B2 in koencim Q10.

Naravne metode

Gre predvsem za metode za umiritev živčnega sistema, kot so eterična olja, dihalne vaje, toplotni obkladki, temen in miren prostor, nežno gibanje ali meditacija.

Eterična olja

Eterična olja kot naravna podpora pri tihi migreni – eterično olje sivke in oljem poprove mete. Sivka je znana po svojem pomirjevalnem učinku na živčni sistem – z vdihavanjem njenega vonja ali z nežnim nanosom razredčenega olja na senca lahko zmanjšamo občutek napetosti, tesnobe in slabosti, ki pogosto spremljajo migreno. Poprova meta pa deluje osvežilno in rahlo analgetično; njen hladen učinek lahko ublaži občutek pritiska v glavi ter hkrati spodbuja prekrvavitev in koncentracijo.

Dihalne vaje

Zavestno, počasno in globoko dihanje je ena najučinkovitejših naravnih metod za umirjanje živčnega sistema med napadom tihe migrene. S tem ko podaljšamo izdih (npr. vdih za 4 sekunde, izdih za 6–7 sekund), aktiviramo parasimpatični živčni sistem, ki spodbuja sprostitev, izboljša prekrvavitev možganov in prebavil ter lahko zmanjša slabost in občutek napetosti. Že 5–10 minut takšnega dihanja v mirnem prostoru pogosto občutno olajša simptome.

Toplotni obkladki

Toplota je preprost, a izjemno učinkovit način za zmanjšanje občutka napetosti v mišicah in spodbujanje prekrvavitve. Topel obkladek na zatilju, vratu ali sencih pomaga sprostiti žile in mišice v predelu glave ter zmanjšati občutek pritiska, ki pogosto spremlja tiho migreno. Poleg tega lahko toplota spodbudno vpliva tudi na prebavo, ki je med napadom pogosto upočasnjena.

Temen in miren prostor

Eden najpomembnejših ukrepov med napadom je umik v mirno, tiho in zatemnjeno okolje. Možgani so med migreno izjemno občutljivi na dražljaje, kot so svetloba, zvok ali vonjave, zato takšno okolje zmanjšuje dodatno stimulacijo in omogoči živčnemu sistemu, da se hitreje umiri. Že kratek počitek v popolni temi lahko opazno skrajša trajanje simptomov in prepreči njihovo stopnjevanje.

Nežno gibanje

Čeprav med migreno večina ljudi spontano išče počitek, lahko zelo nežno gibanje – na primer počasen sprehod ali raztezanje – pomaga pri ponovnem zagonu živčnega sistema in prebave ter izboljša krvni obtok. Ključno je, da gibanje ni naporno in da ga izvajamo le, če ga telo dopušča. Pri nekaterih ljudeh takšna blaga aktivnost pospeši okrevanje in zmanjša občutek “zastale energije” v telesu.

Zaključek

Tiha migrena je resnična in pogosto podcenjena oblika migrene, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, če ostane neprepoznana. Čeprav ni boleča, je njen vpliv na prebavo, energijo, razpoloženje in delovno sposobnost lahko zelo močan. Prepoznavanje simptomov, pravočasno ukrepanje in celostna preventiva so ključni za zmanjšanje pogostosti napadov in boljše obvladovanje tega posebnega tipa migrene.

PREBERITE TUDI: Vadba za vse, ki trpijo za migrenami