Študija, ki so jo izvedli na Švedskem, je pokazala, da je pri tistih, ki so si naredili tetovažo, za 21 % večja verjetnost, da bodo pozneje zboleli za malignim limfomom. Glede na študijo, ki je bila nedavno objavljena v reviji eClinicalMedicine, se tveganje ni povečalo ali zmanjšalo glede na to, kako velika ali majhna je bila tetovaža.

Limfom je vrsta raka, pri kateri se celice v limfnem sistemu spremenijo in začnejo nenadzorovano rasti.

Limfni sistem je del imunskega sistema, ki varuje pred mikrobi in boleznimi. Ta sistem vključuje številne dele telesa: vranico, timus, tonzile, kostni mozeg ter povezano mrežo limfnih kanalov in bezgavk, ki se nahajajo v različnih delih trebuha, dimelj, medenice, prsnega koša, pazduh in vratu. Različne oblike limfoma se lahko pojavijo v katerem koli delu tega sistema in spadajo v dve glavni podskupini: Hodgkinov limfom in ne-Hodgkinov limfom.

Študija

Za študijo, izvedeno leta 2021, so trije raziskovalci z univerze Lund v Lundu na Švedskem, Christel Nielsen, Mats Jerkeman in Anna Saxne Jöud, najprej uporabili švedski nacionalni register raka in poiskali vse osebe, stare od 20 do 60 let, pri katerih je bil nekje med letoma 2007 in 2017 diagnosticiran maligni limfom.

Nato so raziskovalci za vsakega od teh primerov limfoma v registru celotnega prebivalstva poiskali tri naključno izbrane kontrolne osebe, ki so se ujemale po starosti in spolu. Tako so dobili začetno študijsko populacijo, ki je štela 11 905 oseb.

Potem so raziskovalci vsaki od teh oseb poslali vprašalnik, ki je vseboval vrsto vprašanj, povezanih s tetovažami, na primer, ali ima oseba kakšno tetovažo, kdaj jo je imela in kako velika je bila. Na koncu je na vprašalnik odgovorilo 54 % oziroma 1.398 oseb iz začetne skupine in 47 % oziroma 4.193 oseb iz kontrolne skupine.

Izkazalo se je, da si je tetovaže naredilo precej več ljudi (21 % v primerjavi z 18 %) kot v kontrolni skupini. Pri tetoviranih pa je bila verjetnost, da bodo zboleli za limfomom, za 21 % večja. Najbolj se je povečalo tveganje za difuzni velikocelični limfom B (30 % večja verjetnost) in folikularni limfom (29 % večja verjetnost).

Tveganje za razvoj limfoma je bilo največje v prvih dveh letih po tetoviranju (81 % večje kot pri osebah, ki si tetovaže niso naredile), v obdobju od treh do desetih let se je zmanjšalo, po enajstih letih pa se je spet povečalo (19 % večje kot pri osebah, ki si tetovaže niso naredile).

Čeprav tovrstne študije sicer ne morejo dokazati vzroka in posledice, temveč le povezave, je precej verjetno, da bi postopek tetoviranja lahko povzročil limfom – navsezadnje se v telo vbrizgavajo kemikalije. Črnilo za tetoviranje je sestavljeno iz različnih snovi, ki povzročajo ali bi lahko povzročili raka, kot so primarni aromatski amini, policiklični aromatski ogljikovodiki in različne kovine, kot so arzen, krom, kobalt, svinec in nikelj.

Poleg tega lahko vbrizgavanje črnila za tetoviranje v telesu sproži odziv imunskega sistema, ki črnilo od mesta vbrizgavanja prenese na svoje končno počivališče. To pomeni, da je v dogajanje vpleten tudi limfni sistem. Študije so pokazale, da je črnilo za tetoviranje mogoče najti v limfnih vozlih še dolgo po tetoviranju.

Ameriško združenje za boj proti raku ocenjuje, da je verjetnost, da bo moški v življenju zbolel za ne-Hodgkinovim limfomom, približno 1 proti 42, pri ženskah pa je ta verjetnost nekoliko manjša: približno 1 proti 52. Tetoviranje je čedalje bolj razširjeno: po podatkih raziskovalnega centra Pew je 32 % Američanov že imelo kakršen koli znak, 22 % pa si jih je dalo narediti več kot enega.

Ker je tetoviranje vse bolj razširjeno, je treba oceniti, kakšna tveganja so trenutno lahko povezana s to prakso – do takrat pa imejte v mislih morebitne dolgoročne učinke vsega, kar naredite na svojem telesu – poleg dejstva, da izbrana tetovaža čez nekaj let morda ne bo več aktualna ali pa bo celo povsem zgrešena in odveč.

PREBERITE TUDI:

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj