Novejša prospektivna študija, predstavljena na letošnji konferenci Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) 2025, postavlja vprašanje o vplivu ekstremnih vzdržljivostnih naporov na zdravje prebavil.

Rezultati nakazujejo, da tek na dolge proge predstavlja specifičen dejavnik tveganja za nastanek naprednih adenomov (AA) pri razmeroma mladih športnikih.
Raziskavo je spodbudilo klinično opazovanje onkologa dr. Timothyja L. Cannona z inštituta Inova Schar, ki je v svoji praksi obravnaval več primerov raka debelega črevesa v četrtem stadiju pri ekstremnih športnikih, mlajših od 40 let. Študija je vključevala 100 maratoncev in ultramaratoncev, starih med 35 in 50 let, ki so v preteklosti opravili vsaj pet maratonov ali dva ultramaratona.
Rezultati kolonoskopskih preiskav so bili presenetljivi, saj so napredne adenome potrdili pri kar 15 % udeležencev, kar znatno presega pričakovano prevalenco v splošni populaciji iste starostne skupine, ki se giblje med 1,2 % in 6 %.
Ena ključnih ugotovitev raziskave je povezana s simptomatiko, ki jo tekači pogosto napačno interpretirajo: kar 30 % udeležencev je poročalo o krvavitvah iz danke po vadbi, pri čemer je bila ta korelacija še močnejša v skupini z odkritimi naprednimi adenomi. Dr. Cannon opozarja, da se v športnih krogih krvavitev po dolgih tekih pogosto označi za benigni pojav, povezan s t. i. tekaškim kolitisom, vendar bi morali zdravniki takšne simptome obravnavati z večjo stopnjo resnosti.
Etiologija povečanega tveganja v tej specifični populaciji ostaja predmet nadaljnjih raziskav, vendar avtorji študije izpostavljajo več potencialnih mehanizmov. Ključni dejavnik bi lahko bila intermitentna črevesna ishemija. Med intenzivnim naporom se namreč velik del krvnega pretoka preusmeri iz splanhničnega obtoka v skeletne mišice, kar povzroči hipoksijo v črevesni steni. Takšne ponavljajoče se motnje v prekrvavitvi lahko vodijo do vnetnih procesov in nepravilnosti pri celični obnovi, kar povečuje možnost mutageneze.
Poleg fizioloških obremenitev raziskovalci proučujejo tudi vpliv prehranskih navad vzdržljivostnih športnikov. Pogosto uživanje ultrapredelane športne prehrane, kot so energijski geli in ploščice, ter povečana izpostavljenost plastični embalaži bi lahko dodatno vplivala na črevesno mikrookolje.
Čeprav trenutni podatki še ne zadoščajo za spremembo uradnih smernic za presejanje, avtorji poudarjajo potrebo po izpopolnjenih strategijah za populacijo vzdržljivostnih športnikov. Prihodnje raziskave se bodo osredotočile na podrobnejšo analizo mikrobioma in proteoma črevesnega tkiva, zdravnikom pa dr. Cannon svetuje, naj simptomov črevesnih težav pri tekačih ne odpisujejo kot samoumevne posledice športa.
PREBERITE TUDI: Otroške travme kot gorivo uspeha: temna plat vrhunskih športnikov



































