Ko so se otroci na Švedskem pred tedni vrnili v šolo, so njihovi učitelji dali poseben poudarek tiskanim knjigam, branju knjig in urjenju pisanja z roko, precej manj časa pa so namenili tabličnim računalnikom, samostojnemu spletnemu raziskovanju in spretnostim pisanja s tipkovnico.
Vrnitev k bolj tradicionalnim načinom učenja je odgovor na ugotovitve politikov in strokovnjakov, da je hiperdigitaliziran pristop države k izobraževanju, vključno z uvedbo tabličnih računalnikov v vrtcih, privedel do poslabšanja osnovnih spretnosti kot sta branje in pisanje.
Švedska ministrica za šolstvo Lotta Edholm, ki je pred 11 meseci prevzela položaj v okviru nove desnosredinske koalicijske vlade, je bila ena največjih kritičark vsesplošnega sprejemanja tehnologije. “Švedski učenci potrebujejo več učbenikov,” je marca dejala Edholmova. “Fizične knjige so pomembne za učenje.”
Ministrica je prejšnji mesec v izjavi napovedala, da želi vlada spremeniti odločitev Nacionalne agencije za izobraževanje, da bodo digitalne naprave v vrtcih obvezne. Pa ne le to – načrtuje iti še dlje in popolnoma ukiniti digitalno učenje za otroke, mlajše od 6 let, je ministrstvo še povedalo agenciji Associated Press.
Čeprav učenci v državi dosegajo rezultate, ki so nad evropskim povprečjem glede bralnih sposobnosti, je mednarodna ocena ravni branja v četrtem razredu, Progress in International Reading Literacy Study, izpostavila upad sposobnosti švedskih otrok med letoma 2016 in 2021.
Leta 2021 bodo švedski četrtošolci v povprečju dosegli 544 točk, kar je manj kot leta 2016, ko so dosegli 555 točk. Vendar je država zaradi njihovega dosežka še vedno na sedmem mestu po skupnem rezultatu testa, ki ga je dosegla skupaj s Tajvanom.
Za primerjavo: Singapur, ki je na vrhu lestvice, je v istem obdobju izboljšal rezultate PIRLS s 576 na 587 točk, Angliji pa se je povprečni rezultat bralnih dosežkov le nekoliko znižal, in sicer s 559 točk leta 2016 na 558 točk leta 2021.
Nekateri učni primanjkljaji so morda posledica ‘pandemije’ koronavirusa ali odraz naraščajočega števila učencev priseljencev, katerih prvi jezik ni švedščina, vendar pretirana uporaba zaslonov med poukom povzroči, da mladi zaostajajo pri temeljnih predmetih, pravijo strokovnjaki za izobraževanje.
“Obstajajo jasni znanstveni dokazi, da digitalna orodja slabijo učenje učencev, namesto da bi ga izboljšala,” je švedski inštitut Karolinska prejšnji mesec v izjavi o nacionalni strategiji digitalizacije v izobraževanju.
“Menimo, da bi se morali ponovno osredotočiti na pridobivanje znanja s pomočjo tiskanih učbenikov in strokovnega znanja učiteljev, ne pa na pridobivanje znanja predvsem iz prosto dostopnih digitalnih virov, katerih točnost ni bila preverjena,” je dejal inštitut, ki je zelo ugledna medicinska šola, usmerjena v raziskave.
Zaradi (pre)hitrega uvajanja digitalnih učnih orodij je zaskrbljena tudi agencija Združenih narodov za izobraževanje in kulturo.
V poročilu, objavljenem prejšnji mesec, je UNESCO izdal “nujen poziv k ustrezni uporabi tehnologije v izobraževanju”. Poročilo poziva države, naj pospešijo internetne povezave v šolah, hkrati pa opozarja, da je treba tehnologijo v izobraževanju izvajati tako, da nikoli ne bo nadomestila osebnega poučevanja pod vodstvom učiteljev in da bo podpirala skupni cilj kakovostnega izobraževanja za vse.
V švedski prestolnici Stockholm je 9-letni Liveon Palmer, tretješolec osnovne šole Djurgardsskolan, izrazil svoje strinjanje s tem, da bo več šolskih ur preživel brez povezave z internetom. “Rad pišem na papir v šoli, ker se tako bolje počutim,” je povedal agenciji AP med nedavnim obiskom.
Njegova učiteljica Catarina Branelius je dejala, da je bila še pred nadzorom na nacionalni ravni selektivna pri tem, da je učence pri pouku prosila za uporabo tabličnih računalnikov.
“Tablične računalnike uporabljam pri matematiki in uporabljamo nekatere aplikacije, vendar jih ne uporabljam za pisanje besedila,” je dejala Braneliusova. “Učenci, mlajši od 10 let, potrebujejo čas, vaje in vaje v pisanju z roko … preden jih uvedeš v pisanje na tabličnem računalniku.”
Spletni pouk je v Evropi in drugih delih Zahoda predmet vročih razprav. Na Poljskem, na primer, so pravkar začeli izvajati program, v okviru katerega bo vsak učenec od četrtega razreda dalje prejel prenosni računalnik, ki ga bo financirala država, v upanju, da bo država postala bolj tehnološko konkurenčna.
Švedska vlada je napovedala, da bo letos za nakup knjig za šole na Švedskem namenila 685 milijonov kron (60 milijonov evrov), da bi preprečila padec bralnih dosežkov v četrtem razredu. V letih 2024 in 2025 pa bo letno porabila še 500 milijonov kron, da bi pospešila vračanje učbenikov v šole.
